"Vmesni čas med epohami je vselej turbulenten, saj intenzivno rahlja ustaljene skupnostne predstave, v prvi vrsti tiste o vlogi spolov z močno tendenco premeščanja družbene vrednosti in vpliva. Evropske družbe so bile burnemu dogajanju na področju spolov nazadnje podvržene v obeh svetovnih vojnah, ki sta slednjič prilagodili družbene ustroje industrijski dobi in potrošniški miselnosti ter v tem okviru dogovorili tudi položaj ženskega spola v javnosti, kakršnega poznamo danes.
Nalogo utrjevanja priborjenega mesta, ki je bistveno zasekalo v strukturo patriarhalnega ustroja, je v naslednjih desetletjih prevzel feminizem, nato pa je feministično misel še pred koncem 20. stoletja pokončala potrošniška ideologija življenjskih slogov, ki je ženski spol na krilih razkričane emancipacije potisnila globoko v naročje tradicionalnih ženskih vlog. /.../
Digitalna doba s pričakovano reorganizacijo družb ženskemu spolu prvič po koncu druge svetovne vojne odpira vrata strukturnega premika, katerega možnosti in pogoje v smeri spolne enakovrednosti so v zadnjih dvajsetih letih mnogo bolj brezkompromisno od feminizma pretresale nove teorije spola – vsaj nekatere med njimi vsebujejo potencial trajne uveljavitve.
Čeprav silovito dogajanje v stanju prehoda pojave začasno omrtviči v regresiji, ki se v primeru položaja ženske kaže kot refleksni obrat k tradicionalni vlogi matere, skrbnice in negovalke, se lahko zanesemo na aksiom o nepovratnosti patriarhata. Osrednji pokazatelj modernosti družb 21. stoletja pa bo vprašanje, ali bodo krovne vizije in koncepti, ki bodo družbe zapeljali v digitalnost, ponotranjili dejavno zavezo spolne enakovrednosti ali jo bodo prepustili robnemu životarjenju (politiki ženskih kvot ipd.) v okviru izžetega feminističnega diskurza."