"Neokolonizacija ni le finančna, je širše kulturna in vključuje, z liričnim besednjakom Jimmyja Buffetta, vse od čizburgerjev v paradižu do kompulzivnega alkoholizma. Priseljenci in turisti prinesejo svoje kulturne, potrošne in prehranske navade: hamburgerje, wrape, solatne sklede, ocvrte piščance in pice. Zaradi prišlekov lokalne restavracije recepture tradicionalnih jedi spremenijo ravno toliko, da so sicer še vedno eksotičnega videza, a so na škodo izkušnje domačinov manj avtentičnega okusa. Kuhar namesto koruznih tortilj pripravlja pšenične, pikantne omake so razredčene, globoko na mehiškem jugu na jedilnikih ne smejo manjkati ključne jedi kulinarike Tex-Mex (burritos, nachos, chili con carne), ki so jih ustvarili mehiški priseljenci na jugu ZDA. Gostinci cene jedi na meniju z mislijo na prišleke podvojijo ali potrojijo.
Priseljenci s sabo pripeljejo drugačne navade, napitnine, denimo, ki v teku časa postanejo pričakovani standard tudi za domačo populacijo. Ne le restavracije, lokali in bari v komercialnem središču naselja – celotni kraji se razdelijo na soseske za tujce in soseske za domačine. Priseljenci pripeljejo odprte tržnice in obrtniške sejme, na katerih drugim priseljencem in turistom prodajajo izdelke, ki si jih lokalci ne morejo privoščiti. Namesto krajevnega avtobusa se vozijo s turističnim ali pa s taksijem, namesto v lokalnih tiendah nakupujejo v uro ali dve vožnje oddaljenih supermarketih. Podobno so zadovoljni v svojem jezikovnem mehurčku, ki jim ga omogoča kulturni imperializem, ki je kot linguo franco standardiziral (združenodržavno) angleščino. Družabni mehurčki se hitro spremenijo v visoke zidove, ki dokončno zablokirajo dvosmerno cesto radovednosti in osnovnega medčloveškega zaupanja."
