"Slovensko nacionalno zavest že od nastanka države – smučarji bi rekli, da že od prej – ključno oblikujejo uspehi slovenskih športnikov, ki (po)ostajajo edina nedotakljiva svetinja kolektivne družbene izkušnje. So edini 'naši' dosežki, v katere državljanu ni bilo treba veliko vložiti, zato tudi ni mogel veliko izgubiti. So edini 'naši' uspehi, nad katerimi ne visijo sence dvoma, prevelike žrtve ali kolateralna škoda. Športne so edine slovenske afere, ki jih je treba poznati, če hočemo razumeti družbo. Preprosto treba si je znati pred notranjimi očmi predstavljati briljanten gol s sredine igrišča Mileta Ačimovića in še bolj magično podajo Milana Osterca, ki je končala v golu.
Nacionalni duh se uteleša v zavedanju, da Šmarna gora ni le hrib nad Ljubljano, pač pa tragična manifestacija slovenske duhovne majhnosti v najbolj neugodnem trenutku nogometne zgodovine. Šport je edina dimenzija slovenskega družbenega življenja, kjer je vse slabo takoj pozabljeno, ko se zgodi nekaj dobrega. Uspehi športnikov ter primerjalno preštevanje medalj z ozirom na populacijski bazen imajo v slovenski družbi transakcijsko vlogo: služijo kot kompenzacija za pomanjkanje drugih neizpodbitnih družbenih uspehov, takih, nad katerimi ne bi visele sence dvoma, velike žrtve ali kolateralna škoda. Slovenci vedo ali intuitivno razumejo, da je celo splošni dvig življenjskega standarda v minulih 33 letih prišel z visoko ceno demolirane socialne države, ki generacije prihodnosti že postavlja v nove konstelacije družbene negotovosti v vse bolj nemirnem svetu. Uspehi slovenskega športa so prosti krute družbene realnosti. Morda še pomembneje: prostemu očesu priložnostnega navijača so videti osvobajajoče apolitični."
