Založba Litera za leto 2024 napoveduje 20 novih naslovov, med njimi bo največ romanov, zbirki kratkih zgodb in novel ter dve slikanici.
Esad Babačić z Dnevnikom čuvaja nadaljuje romaneskni prvenec Balkonci, gre za še bolj radikalno in neposredno inačico, avtor namreč brez milosti obračunava tako z lastno pozicijo pisatelja kot tudi z družbo in ljudmi, ki ga obkrožajo. Roman Rane Lenarta Zajca je zadnji del trilogije o drugi svetovni vojni na slovenskem, v katerem spremljamo borce partizanskega odreda od leta 1941. Roman Vinka Möderndorferja z naslovom 1980 je ljubezenska zgodba, ki se dogaja v naslovnem letu. Gre za "zgodbo o socialistični mladosti in o njenem koncu", glavni junak je dvajsetletni mladenič, ki odkriva življenje, predvsem ljubezensko, in se za svet, v katerem živi, in to je socialističen svet na svojem prelomu, sploh ne zanima.
Pisateljica Mimi Podkrižnik se v fiktivnem, psihološko-družbenem romanu Čista sreča ali ura je štirideset let loteva izzivov, povezanih s selitvijo mlade družine na Portugalsko, in težav s prilagajanjem na novo okolje. V ospredju so aktualna vprašanja, kot so ekologija, tehnologija, digitalno nomadstvo, migracije, odnos do narave in lastnine ... Kriminalni roman Mehanik Renata Bratkoviča se začne tam, kjer se avtorjev romaneskni prvenec Plavalec konča. Konstantna napetost postavlja Bratkoviča ob bok drugim odličnim piscem slovenskih kriminalk, so zapisali pri založbi.
Dve zbirki kratkih zgodb in novel
Marjan Žiberna z zbirko novel Tito, jaz in nesojena kučma odpira prostor za zgodbe, ki se osredinjajo okrog živali - polh, vodomec, golobi, sove … Gre za preplet memoaristike, eseja, beletristike, reportaže, domoznanstva, "prostega spisa", so zapisali pri založbi.
Novo zbirko kratkih zgodb bo letos pri Literi izdal Tomo Podstenšek. Pod delovnim naslovom Sprehod z neznanko prinaša zgodbe, ki jih ob skupnem dogajanju in prostoru v konceptualno celoto povezuje veriženje literarno-tematskih drobcev in nastopajočih likov na način, da stranski lik ene zgodbe postane glavna oseba v kateri od naslednjih.
Med prevodno literaturo bo prevladoval žanr
Med prevodno literaturo se letos predstavlja finski avtor Arttu Tuominen s kriminalnim romanom Krvni dolg. Roman Meni naj se bi zgodilo, Avtobiografija z vidika spola je delo španske pripovednice Laure Freixas, ki razkriva razkorak med feminističnim prepričanjem protagonistke in tradicionalnimi vlogami ženske, matere ter moškega, očeta. Konec Sahare je napet detektivski roman, ki prikazuje Saïd Khatibijevo obvladovanje žanra whodunnit. Roman v ozadje postavlja oktobrske nemire leta 1988, ki so zaokrožili vrsto političnih, gospodarskih in družbenih kriz ter pripeljali do minimalne demokratične reforme. Kronika iz dežele najsrečnejših ljudi na Zemlji je prvi roman nigerijskega nobelovca Wola Soyinke po skoraj petdesetih letih. Gre za izmišljeno meditacijo o tem, kako lahko moč in pohlep pokvarita dušo naroda. V fiktivni Nigeriji zvit podjetnik prodaja dele telesa, ukradene iz bolnišnice za uporabo v ritualnih praksah. Bela je za copranje, tretji roman Nigerijke Helen Oyeyemi, v hibridnem žanrskem slogu z uporabo številnih literarnih orodij in postopkov popisuje dogodke, ki bi jih običajno razumeli v okviru žanra grozljivke, obenem pa se loteva tudi drugačne grozljivke - grozljivke rasizma.
O naravi in poklicih
Letošnje leto pri Literi prinaša tudi dve slikanici. Žabca v želodcu Orlanda Uršiča je slikanica o naravi, ki od nekdaj otrokom nudi različna skrivna zatočišča. Napisana je v obliki devetih pesmi, ilustrirala jo je Karmen Češnovar. Slikanica Ilustratorka in pisatelj je druga knjiga v zbirki poučnih slikanic Poklici v slikanici, v kateri avtorica Mojca Plaznik Plavec predstavlja poklice, ki so otrokom le malo poznani. Ilustracije je prispevala Ana Ploj.
Tudi izbor intervjujev in potopis
Blaž Ogorevc z Zbranimi intervjuji nadaljuje dediščino izbora intervjujev, ki jih je objavljal v reviji Mladina. Potopis Globalni južnjaki Mojce Pišek združuje tri avtoričina polja zanimanja - literaturo, družbeno-kritično misel in potovanja. Protagonist romana Hoja po oblakih Mirjam Dular je petdesetletnik s travmo tragičnega dogodka iz mladosti, ki na novo vzpostavi svoj odnos do sveta in življenja, od razmišljanja preko obujene tradicije staroverstva do čistega veselja do življenja. Prst v prekatu Anje Radaljac je roman v treh delih, ki se odvija v predapokaliptičnem, politično in ekološko negotovem okolju. Roman ni le popis javnega, političnega momenta, temveč tudi analiza travmatskega odnosa in spopadanja z njegovimi posledicami.
Roman z delovnim naslovom Kdo se boji črnega moža? Miše Gams je ljubezenska zgodba med poročeno slovensko gospodinjo in alžirskim migrantom. Glavna junaka romana Mehanizem Roka Vilčnika sta Titina in Titin, drobni, mehanični bitji s škatlo na hrbtu, iz katere štrli svetleči pecelj in meče krog luči na njiju. V besedilu, ki se na videz spogleduje s pravljico in obdela številna večna filozofska vprašanja, se podata na pot, polno preizkušenj.
