Protesti rumenih jopičev so nočna mora za ljubitelje enostavnih, črno-belih resnic.
Na eni strani imamo predsednika Emmanuela Macrona, ki ga enostavno moraš imeti rad. Na predsedniških volitvah pred letom in pol je kot mlad politik prišel od nikoder in v drugem krogu prepričljivo premagal Marine le Pen, voditeljico populistične desničarske Nacionalne fronte. Macron je izumil novo politično paradigmo, ki je prešla tradicionalne delitve v fosiliziranem francoskem političnem okolju. Ponudil je upanje na prvi prepričljivi odgovor na populizem, ki ne temelji zgolj na koketiranju in polovičnem oponašanju populističnega diskurza. Macron je populizem napadel frontalno, kot alternativo mešetarjenju s sovraštvom in strahom je ponudil progresiven politični program, ki temelji na tradicionalnih liberalno demokratičnih vrednotah evropskega povezovanja. Ob Angeli Merkel je postal edini kredibilni evropski in svetovni politik, ki se je odločno uprl Trumpovemu cefranju mednarodne multilateralne ureditve sveta in spodkopavanju pariškega sporazuma o preprečevanju globalnega segrevanja.
Kaj nam in še posebej francoskemu predsedniku sporočajo protesti ljudi v rumenih jopičih
