Gornja Radgona: Občina naposled prišla do želenih zemljišč

Gornjeradgonski gospodarstveniki so že leta 2018 javno opozorili na potrebo po čimprejšnji zagotovitvi možnosti za nadaljnjo širitev industrijske cone v Meleh, zdaj pa je občina končno pridobila večji del potrebnih zemljišč, ki jim bodo to omogočila.
V ponedeljek so iz družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) sporočili, da so s skladom kmetijskih zemljišč in občino Gornja Radgona podpisali pogodbo, po kateri bo občina kupila skoraj devet hektarjev zemljišč v katastrskih občinah Mele in Črešnjevci. Občina bo za zemljišča plačala 16 evrov po kvadratnem metru oziroma skupaj skoraj 1,4 milijona evrov (brez DDV), kupnina pa bo prihodek državnega proračuna. Zemljišča, ki so po dejanski rabi gozd in njive, so po namenski rabi nezazidana stavbna zemljišča. Župan Gornje Radgone Stanislav Rojko pravi, da bo občina še letos izvedla razpis za prodajo teh zemljišč, s čimer bi uspešnim podjetjem v občini omogočila prostor za širitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti. Pričakuje, da se bodo v prvi fazi na razpis prijavile družbe Var, Elrad in Radgonske gorice, morda še katera, pravi. S tem bodo omogočili investicije, ki bodo po njegovih pričakovanjih prinesle od 500 do 800 novih delovnih mest. V industrijski coni Mele danes deluje 22 podjetij z okoli 3000 zaposlenimi.
Občina od zasebnih lastnikov še vedno odkupuje tudi zemljišča za ureditev javne infrastrukture na tem območju, nekaj zemljišč pa je za ta namen dobila tudi od države. Pri tem pričakuje tudi finančno pomoč države, saj je investicija za ureditev infrastrukture ocenjena na dva milijona evrov. Rojko še pove, da je bil ta nakup dogovorjen že v mandatu prejšnje vlade, a se je zataknilo tik pred podpisom pogodbe, ko je začela Šarčeva vlada opravljati le tekoče posle. "Zadeva je obstala, ker kmetijsko ministrstvo ni dalo soglasja, tako smo komaj zdaj, ko je nova vlada postala operativna, lahko ta posel izpeljali do konca."
Kot smo že poročali, želi občina industrijsko cono širiti še naprej, vse do proizvodnega objekta Odela v Črešnjevcih, kjer si prizadevajo, da bi našli nadomestna zemljišča, ki jih morajo zagotoviti, da bi lahko prekvalificirali tamkajšnja kmetijska zemljišča. To bi lahko po besedah Rojka naredili tudi tako, da bi opuščena stavbna zemljišča ponovno namenili za kmetijsko rabo, glede tega bodo, pravi, kmalu imeli tudi sestanek na kmetijskem ministrstvu.