Tomaž Cigüt iz Bratoncev že približno leto dni živi in dela v Keniji, natančneje v njenem glavnem mestu Nairobiju. Tja ga je vodila želja po zaposlitvi na področju mednarodnega razvoja v eni izmed držav, kjer bi njegovo delo imelo širši pomen in neposredne dolgoročne koristi za lokalno prebivalstvo. Diplomirani geograf in filozof, ki končuje strokovni magisterij iz geografije, je zaposlen pri Organizaciji združenih narodov (OZN) na oddelku za razvoj naselij oziroma United Nations Human Settlements Programme.
Urbana območja prihodnosti
Za delovno mesto se je prijavil prek spletnega portala OZN, osnovna pogoja za zaposlitev pa sta bila univerzitetna izobrazba in tekoče znanje vsaj enega od šestih uradnih jezikov OZN. "Preostale kvalifikacije so praviloma bolj predmet izbire med prijavljenimi kandidati, niso pa pogoj. Vseeno bi rekel, da je za nas Slovence morda prednost to, da prihajamo z zelo specifičnega območja, ki je bila zmeraj neke vrste mešanica med vzhodom in zahodom," je povedal sogovornik. Je trenutno edini Slovenec, zaposlen na tem oddelku OZN, kjer se ukvarjajo z razvojem naselij oziroma urbanih območij v državah v razvoju. Kot je pojasnil, so to države, kjer je razvoj urbanih območij izjemno hiter in intenziven, urbanistično načrtovanje pa pomanjkljivo. "Hkrati so to urbana območja, ki bodo v bližnji prihodnosti večinoma prenovljena. Sam rad rečem, da so to območja prihodnosti, območja, kjer se lahko izognemo preteklim napakam ter poberemo najboljše primere in prakse iz celotnega sveta. Tako lahko zgradimo bolj ali manj idealna mesta, ki bodo lahko dostopna, trajnostna, inkluzivna, zelena in preprosto prijetna za bivanje," pravi Cigüt, ki dela na globalnem sedežu agencije v Nairobiju. "Najprej sem delal v regionalni pisarni za Afriko, kjer sem pri svojem delu pokrival predvsem frankofonske države zahodne Afrike, nato pa sem začel delati na oddelku za urbano mobilnost, kjer sem zaposlen še danes." Z delom je zelo zadovoljen, vendar razmišlja o premiku na teren oziroma v katero izmed državnih izpostav, kjer bi bilo delo bolj neposredno povezano z izvajanjem projektov.
Začarani krog revnih
Na vprašanje, zakaj prav Kenija, sogovornik odgovarja, da se mu zdi njegovo delo tam bolj nujno in ga bolj izpopolnjuje. "Bolj se najdem v državah v razvoju, kjer je življenje nekoliko manj urejeno, a hkrati tudi manj omejujoče in bolj živahno." Na tamkajšnji način življenja se je dokaj hitro privadil. Kot je povedal, so domačini precej prijazni in odprti, ker pa se uči njihovega lokalnega jezika, so ga kar dobro sprejeli. Večina komunikacije pri stiku s sodelavci in z lokalnim prebivalstvom je v angleškem jeziku. "Ker je imela Velika Britanija tukaj zelo močan vpliv na lokalno kulturo in lokalne jezike, je angleški jezik zelo razširjen med domačim prebivalstvom," pravi sogovornik in še dodaja, da na ozemlju Kenije živi približno petdeset etničnih skupin, od katerih ima skoraj vsaka svoj jezik. "Te raznolike skupine povezujeta ravno domači jezik svahili in angleščina."
Navdušila ga je kenijska narava
Tomaž Cigüt je med dosedanjim bivanjem in delom v Keniji že odkrival lepote te države. Obiskal je Viktorijino jezero, eno izmed največjih jezer na svetu, ki je izvir reke Nil, tri kraje na obali in enega izmed treh večjih narodnih parkov. "Večjega dela države sicer še nisem prepotoval, če bo priložnost, pa si želim obiskati še druga dva narodna parka in opraviti vzpon na najvišji vrh Kenije, Mount Kenya," je povedal mladi geograf. Pravi še, da sta ga najbolj navdušila tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Kako dolgo bo ostal v Keniji, še ne more odgovoriti, zagotovo pa ne bo za zmeraj. Rad bi namreč spoznal in izkusil tudi druge dele sveta, zato si želi službo še kje v tujini.
