Kaj se dogaja z rastlinjaki Avstrijcev?

Zgodba o postavitvi rastlinjakov v Lendavi se je začela pred dobrima dvema letoma. Avstrijsko vrtnarsko podjetje Herneth Gartenbau KG s sedežem v Gradcu je februarja 2017 lendavski občini poslalo uradno povpraševanje za nakup zemljišč, ker da želi s partnerskim podjetjem Ikea Europa postaviti nov proizvodni obrat v Sloveniji, in sicer rastlinjake na približno 30 hektarjih ter logistični center na 1,5 hektarja površine. Ponudbo sta podpisala Günter Herneth in Christian Rossman, ki sta potem junija 2017 za ta namen ustanovila družbo Green Center Lendava s poslovnim sedežem v Lendavi.
Nedavno pa sta sedež podjetja preselila iz Lendave v Mursko Soboto, podjetje pa preimenovala v GC Green Center. Odvetnik Branimir Šijanec, ki je nastopil kot priča pri ustanovitvi prvega podjetja, je povedal, da mu zadeva glede novega podjetja ni poznana in da pri projektu lendavskih rastlinjakov ne sodeluje več, Günter Herneth pa se na naše poizvedovanje o razlogih za preselitev podjetja in o nadaljnji usodi lendavskega projekta ni odzval.

Rastlinjaki v slepi ulici

Znano je, da se je projekt lendavskih rastlinjakov znašel v slepi ulici, potem ko kmetijsko ministrstvo edino ni dalo potrebnega soglasja lendavski občini, da bi dokončala postopek podrobnega prostorskega načrta za rastlinjake. In to kljub temu da je pobudo za naložbo v rastlinjake prevzel maja lani ustanovljeni konzorcij tujih vlagateljev Grower Consortium in da so zanj na ministrstvu lobirali celo nizozemski diplomati v Sloveniji. V konzorciju je namreč med drugimi tudi nizozemsko podjetje Royal Lemkes, s tem da naj bi podjetje Green center Lendava še naprej uradno vodilo postopke.
Ali avstrijska vlagatelja z umikom iz Lendave priložnost iščeta sama zase drugod? Naključje je (morda pa tudi ne), da preselitev podjetja v Mursko Soboto sovpada z odločitvijo murskosoboškega župana Aleksandra Jevška, da imenuje delovno skupino, ki bo preučila, kaj se da narediti z obstoječimi geotermalnimi vrtinami v Murski Soboti. Kot vemo, je ogrevanje z geotermalno energijo za mestno občino za zdaj neizvedljiv projekt, kar pomeni, da so možnosti za njeno izrabo drugod. Morebiti z novo vrtnarijo ali rastlinjaki? Morda, vendar je malo verjetno, da na območju, kjer je nekdaj že bila.

Zgodovina in zemljišča

Spomnimo, da je šest manjših zemljišč nekdanje mestne vrtnarije v velikosti skupaj dobra dva hektarja v stečajnem postopku Vrtnarije Sum Sobota na dražbi junija 2017 kupilo podjetje Brod na Muri, naložbeno in svetovalno podjetje v lasti Rafaela Kosa, za 121 tisoč evrov. Na dražbi je sodelovala tudi mestna občina, ki je z uveljavitvijo predkupne pravice razdrla že sklenjeno nakupno pogodbo v višini 44 tisoč evrov, ki jo je stečajni upravitelj Robert Zakrajšek sklenil z Edito Toplak Benko, vendar je po pritožbi enega od upnikov višje sodišče postopek prodaje vrnilo na začetek. Toplak Benkova je namreč na tem območju že od prej lastnica dveh večjih parcel, velikih približno tri hektarje, znotraj katerih zdaj kot otočki ležijo parcele Broda na Muri. Toda dostop do parcel je mogoč le po poti, ki je prav tako v lasti Broda na Muri. Ta je med nastajanjem Visitor centra novembra 2013 to že ponujal v odkup mestni občini, vendar predlog takratnega župana Antona Štihca, da bi občina za kupnino najela 200 tisoč evrov posojila, v mestnem svetu ni bil sprejet. Mestna občina pa je med stečajnim postopkom sprejela nov podrobni prostorski načrt, ki to območje namenja potrebam širjenja mesta. Za lokacijo nove vrtnarije, ki bi bila še vedno dovolj blizu geotermalne vrtine, se je zato treba ozreti po sosednjih zemljiščih, ki so skoraj v celoti v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.