Potem ko lani na pogajanjih o odkupni ceni pšenice akterji v tako imenovani žitni verigi niso dosegli dogovora, letos pa pogajanj sploh ne bo, je jasno, da žitna veriga, kot je bila zamišljena ob ustanovitvi, svoje vloge ne opravlja več. Leta 2010 so predstavniki sekcije mlinarstva in pekarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (GZS - ZKŽP), Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige, s katerim so se med drugim strinjali, da bodo gradili pravične poslovne odnose. V skladu z dogovorom naj bi poslovna praksa med njimi temeljila na dogovorjenih kakovostnih parametrih in finančnem modelu odkupa, ki bi ga po potrebi dograjevali.
Žitna veriga 4.0
V GZS - ZKŽP poudarjajo, da iz obstoječe žitne verige niso izstopili, hkrati dodajajo, da so lanska dogajanja močno vplivala na njeno delovanje. Sami so zato pripravili nov predlog, po katerem bi žitna veriga zaživela v novi obliki, v kateri bi se ukvarjali predvsem z razvojnimi vprašanji. K sodelovanju so povabili tudi preostale člene v žitni verigi: Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije. Predlog so označili za tako imenovano žitno verigo 4.0.
Kot poudarjajo, so se pod dopis podpisali vsi pomembni sektorji pridelave in predelave v državi - kmetijska podjetja, mlinarji, peki in proizvajalci krmil. "Saj nas v prihodnosti čaka vrsta izzivov na področju pridelave in predelave, novih tehnologij, zavarovanj in promocije. Sodelovanje želimo nadgraditi v smeri strokovnih tem, ki izražajo sodobne tehnološke izzive in izboljšanje konkurenčnosti. Sektorji, ki so združeni v Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, krepijo žitno verigo in ne izstopajo iz nje, saj beseda izstop ni bila nikjer uporabljena. Smo pa dali pobudo za sestanek, kjer bi skupaj začrtali novo pot žitne verige."
Je čas za reformo?
V dopisu, v katerem predstavljajo omenjeno pobudo, so med drugim še zapisali, da je bil podpis dogovora pred desetimi leti sicer prelomen korak k ustvarjanju sodelovanja, krepitvi zaupanja in skupnem upravljanju žitne verige. "Želeli smo, da kmetijska gospodarstva pridelujejo kakovostno pšenico, ki jo lahko uporabijo mlinarji in peki ter iz nje naredijo izdelke višje dodane vrednosti. Skozi leta smo s sodelovanjem sooblikovali seznam sort, ki so primerne za sejanje in uporabne v pekarski industriji, in podrobno postavili okvire za oblikovanje kakovostnih parametrov žita." Danes menijo, da po desetih letih sodelovanje v žitni verigi potrebuje osvežitev in prenovo. "K temu nas spodbujajo vedno nove zahteve na področju varovanja okolja, zdravja in spreminjanja potrošniških navad, ki temeljijo na sprejetih strateških usmeritvah na evropski in svetovni ravni."
Pojbič: Veriga ne more vplivati na ceno
Direktor Mlinopeka Karel Pojbič meni, da žitna veriga v smislu določanja cene ne more imeti učinka. "Mislim, da žitna veriga ne pomaga nikomur, ker vsak sam določa ceno." Glede načrtov o razpravah glede drugih vidikov sodelovanja v verigi meni, da bo to ostalo v verigi, pri tem poudarja, da po njegovem mnenju žitna veriga nikoli ni v celoti zaživela. V prvi vrsti, kot pravi Pojbič, zaradi tega, ker vanjo niso bili vključeni vsi pomembni igralci. "Predvsem so manjkali trgovci, ki naj bi bili prav tako del verige."
Predsednik Kmetijske zadruge Radgona Danilo Rihtarič obžaluje, da žitna veriga več ne deluje, poglavitni razlog pa vidi v lanski preiskavi Agencije za varstvo konkurence glede domnevnega kartelnega dogovarjanja. Glede predloga nove žitne verige pa je skeptičen predvsem zaradi vprašanja uravnoteženosti, saj bi bili po njegovem mnenju v njej predstavniki pridelovalcev v podrejeni vlogi v primerjavi s predstavniki mlinarjev, pekov in agroživilskih podjetij.
Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan, ki je bil eden od podpisnikov sporazuma leta 2010, pravi, da so sindikat, KGZS in Zadružna zveza prejeti predlog reforme žitne verige zavrnili. "V tem predlogu ni nič novega, spet nas hočejo prinesti okoli."
Čakanje na shemo Izbrana kakovost
Medtem se je pridelovalcem in predelovalcem na področju žit uspelo dogovoriti o vseh podrobnostih vstopa sektorja v shemo Izbrana kakovost in so že oddali vlogo. Izbrana kakovost bo zdaj definirana tako, da morajo biti vse nosilne surovine v izdelkih slovenskega izvora. Pekovski izdelki torej iz domače moke, slovenskega izvora pa bodo morale biti tudi druge nosilne surovine v izdelkih, recimo jabolka pri štrukljih ali skuta pri bureku, medtem ko za nenosilne sestavine, kot so sol, sladkor ali različni posipi, to ne bo obvezno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
