Majda Horvat
Radenska občina nadaljuje postopke za prodajo polovičnega poslovnega deleža, ki ga ima v podjetju Dom starejših občanov Radenci (Dosor), d.o.o., in dveh parcel, na katerih stoji objekt doma. Občinski svet je namreč na zadnji seji potrdil program, v katerem so opredeljeni pravnoformalni postopki prodaje premoženja v lasti lokalne skupnosti, na osnovi opravljenega pregleda poslovanja in cenitve Dosorja pa bodo svetniki na marčevski seji še odločili, ali bo občina šla v prodajo naložbe ali ne.
Župan Roman Leljak je povedal, da bodo v primeru odločitve svetnikov za prodajo to opravili z javno dražbo, kupec pa se bo potem naprej pogajal s finančno družbo Heta Asset Resolution (Heta), ki je prav tako solastnik podjetja Dosor, hkrati pa tudi njegov največji upnik s terjatvijo v višini skoraj osem milijonov evrov. Če občinski svet prodaje Dosorja ne bo potrdil, bo občinska uprava pripravila rebalans proračuna, v katerem je (po prvem branju) že predviden prihodek od prodaje v višini 1,2 milijona evrov.
Občina denarja nima
Toda odstop od prodaje je manj verjeten. "Občina denarja za odkup preostalega deleža v Dosorju nima, prav tako nima kapitalskih možnosti, da bi podpirala njegovo nadaljnjo širitev," je izjavil Leljak. Radenska občina sicer ni prezadolžena in lahko po besedah Leljaka najame približno tri milijone evrov posojila, vendar denar veliko bolj potrebuje za sanacijo čistilne naprave, ima pa tudi številne druge projekte.
Propadli posel
Na podlagi takšnega dogovora naj bi Heta pripravila pogodbo, vendar ta ni bila pripravljena in usklajena v dogovorjenem času. Posel je propadel tudi zato, ker je občinski nadzorni odbor ugotovil, da podjetniški pristop, ki so ga ubrali pri pogajanjih, ni skladen z zakonodajo, ki opredeljuje način prodaje lokalnega oziroma državnega premoženja.
Kot smo že večkrat poročali, je bil Dosor, ki je prve stanovalce sprejel leta 2008, zgrajen z javno-zasebnim partnerstvom, tako da je občina prispevala zemljišče, Hypo Alpe-Adria Consultants pa denarna sredstva v ocenjeni vrednosti zemljišča. Družbenika sta Dosor pozneje dokapitalizirala (osnovni kapital je znašal 1,7 milijona evrov) in pri tem ohranila polovični delež, toda težave z likvidnostjo so se nadaljevale.
Tekoče poslovanje Dosorja namreč ves čas bremeni strošek gradnje, ki je zaradi povečanja zmogljivosti objekta ob sami gradnji poskočil na 12 milijonov evrov. Čeprav Dosor tekoče poravnava finančne obveznosti, se dolg, zdaj do Hete, ni bistveno zmanjšal in še vedno znaša 7,8 milijona evrov, ob tem pa je bila vrednost doma lani ocenjena na od 5 do 6 milijonov evrov.
Finančna razbremenitev poslovanja Dosorja v prihodnje je torej ključno vprašanje za sklenitev posla. In čeprav je Dosor dobil koncesijo za vse zmogljivosti, torej za vseh 178 postelj, in letos lahko pričakuje dodatnih približno 180 tisoč evrov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
