Večina naselij v mestni občini Murska Sobota zunaj mesta samega ima za marsikoga skorajda idealne razmere za življenje. So v neposredni bližini Murske Sobote, ki je v toplejših mesecih v kratkem času dosegljiva tudi s kolesom, hkrati imajo še vedno večinoma lastnosti vasi in so obkrožena z naravo. Marsikatera mlada družina zato želi zgraditi hišo v katerem od teh naselij, vendar se pri tem srečajo s težavo, na katero v krajevnih skupnostih opozarjajo že dlje časa - s pomanjkanjem ustreznih zemljišč. V Rakičanu so že pred več kot dvema letoma dali pobudo za sprejetje podrobnega prostorskega načrta za območje med Mladinsko in Panonsko ulico, tako da bi bilo mogoče v prihodnosti tam zgraditi 53 stanovanjskih hiš. Takrat so v krajevni skupnosti upali, da bodo trem mladim družinam v vasi, ki so izrazile interes za gradnjo, začetek te omogočili že v naslednjem letu, vendar gredo postopki bistveno počasneje. Predsednik rakičanske krajevne skupnosti in mestni svetnik Socialnih demokratov Matjaž Durič pravi, da je bil občinski podrobni prostorski načrt sprejet, sedaj pa je treba sprejeti še program opremljanja zemljišč, ki je, kot pravi, že predviden v letošnjem občinskem proračunu. Občina bo morala nato izvesti komunalno ureditev zemljišč, kar bo po besedah Duriča stalo najmanj sto tisoč evrov. Za zdaj se kljub sprejetemu prostorskemu načrtu ta zemljišča še vedno uporabljajo za kmetijstvo. Durič še zmeraj opaža velik interes, predvsem mladih družin, za gradnjo hiše, saj ga, kot pravi, veliko ljudi kliče tudi zato.
Tudi v Bakovcih bi zidali
Nives Cajnko, predsednica bakovske krajevne skupnosti, ki je prav tako mestna svetnica Socialnih demokratov, že več let opozarja na to problematiko. Že leta 2017, pravi, je kar dvanajst družin izkazalo interes, da bi gradile hiše v Bakovcih, ker pa se še vedno ni nič zgodilo, sta se pred kratkim dve družini, naveličani čakanja, odselili, ena v Krog, druga v Lipovce. "Povpraševanje po zazidljivih zemljiščih je še vedno veliko. Mi smo se odločili, da ne bomo več čakali, krajevna skupnost bo investitorjem prodala tri zemljišča v svoji lasti, ki so primerna za gradnjo," pravi Cajnkova in še dodaja, da so tudi zasebni lastniki v bližini pripravljeni investitorjem prodati dve zemljišči. Vsa omenjena zemljišča so v bližini vaškega doma.
Zahtevne izdelave strokovnih podlag
"Glede na vložene napore in sredstva bi bilo neracionalno, da se ta zemljišča sčasoma ne bi pozidala. Za spremembo občinskega prostorskega načrta, kjer bi se na novo spreminjala kmetijska zemljišča v stavbna, pa je treba izvesti reden postopek spremembe veljavnega prostorskega akta za celotno območje občine. Izdelava novih strokovnih gradiv je izjemno zahtevna in terja visoka finančna sredstva. Poleg tega so postopki dolgotrajni in trajajo več let, obenem pa občina ne more zagotoviti, da bodo novi predlogi za širitev stavbnih zemljišč pri pristojnih nosilcih urejanja prostora oziroma ministrstvih potrjeni."
Če lastniki zemljišč ne želijo prodati, tudi zdajšnji prostorski načrt ne pomaga
