Majda Horvat
Murskosoboška bolnišnica je imela lani 54 milijonov evrov prihodkov, poslovno leto pa končala z izgubo v višini 997 tisoč evrov. Vodstvo navaja tri ključne razloge: nizke cene zdravstvenih storitev, višji stroški dela zaradi sistemskih sprememb in nedosežen program storitev akutne bolnišnične obravnave. Prva dva priznava kot razloga za finančne težave slovenskega zdravstva tudi zdravstvena politika, zato bo po novem razrezu ter vladni potrditvi programa splošnega dogovora za leto 2019 za zvišanje cen zdravstvenih storitev za približno pet odstotkov namenila dodatne 104 milijone evrov. S tem želijo doseči tudi boljše vrednotenje dela zaposlenih.
Štirje oddelki opravili manj
Tretji razlog, torej nedosežen program storitev akutne bolnišnične obravnave, pa je povsem težava murskosoboške bolnišnice. To pomeni, da dela, za katero so se pogodili z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), lani niso opravili v celoti, in to na štirih oddelkih: za ortopedijo, ginekološko-porodniškem, otroškem in oddelku za bolezni ušes, nosu in grla.
V redni program so vključili delo, ki je bilo prej dodatni program
Spet za krajše čakanje
Nekatere večje slovenske bolnišnice so se v zadnjih dveh letih že poglobljeno in sistematično lotile aktivnosti za skrajševanje čakalnih vrst, k njim se prišteva tudi murskosoboška, čeprav podatki tega ne potrjujejo. Pravijo namreč, da so se čakalnih vrst lotevali večplastno, poudarjajo pa tudi, da so 28. februarja prejeli z zdravstvenega ministrstva izhodišča za pripravo programa krajšanja čakalnih dob, pripraviti ga morajo do 15. marca.
Zahteve ministrstva, da bolnišnice pripravijo program skrajševanja čakalnih vrst, so povezane prav z novim finančnim načrtom in programom splošnega dogovora za leto 2019 za zdravstvo, po katerem bo za skrajševanje čakalnih dob v slovenskem zdravstvu namenjenih 11 milijonov evrov.
