Navdih za razstavo Marcela Baranje Ciganjica zgodbe romskih žensk

Veselje do umetnosti je Marcel Baranja iz Vanče vasi odkril že v osnovnošolskih letih, svoj talent pa začel dodatno razvijati v srednji šoli. Takrat sta ga prevzela sodobna umetnost in abstraktno izražanje, najde pa se tudi v pisanju pesmi, fotografiranju, petju in grafičnem oblikovanju. Slikarski talent je izpopolnjeval med študijem arhitekture v Ljubljani, že od nekdaj pa rad svoja čustva in vtise iz okolice preliva na platno.

"V umetnosti zame ni pravil. Ustvarjam tako, da je delo v skladu z mojim čustvenim dojemanjem trenutka," pravi. Ker ga pri ustvarjanju navdihujejo tudi ljudje, ki ga obdajajo, nepravično ravnanje družbe do soljudi in lastne čustvene reakcije na svet, je ustvaril razstavo Ciganjica. "Razstavo sem začel pripravljati v začetku tega leta, ko sem objavil tudi spletno anketo za Rominje. V celoti jo je izpolnilo 55 Rominj, navdih za ustvarjanje pri tem projektu pa so bili prav njihovi odgovori," pove Baranja.

Razstava, ki si jo je v galeriji Odprto obrobje v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti še mogoče ogledati do vključno ponedeljka, predstavlja realno sliko romske ženske, vendar pri tem ne poudarja pretežno slabe slike. "Prikazujem diverziteto, široko paleto, ki zajame življenje in energijo romske ženske. Vsebina je celostna in centralizirana hkrati, osredotoča se na posameznico in je hkrati primorana upoštevati vizijo celotne romske skupnosti. Iščem namreč kontrast romske ženske v odnosu do sebe, do njenega uma, telesa in spiritualnosti ter do soljudi," razlaga avtor.

Namenjena opolnomočenju

Razstavo sestavlja sedem glavnih del večjih dimenzij, ustvarjenih z mešano tehniko, pri čemer prevladuje akril na platnu, na svojevrsten način pa jih dopolnjuje še nekaj drugih del. "Razstava je izražena v stilu sodobne abstraktne umetnosti, pri večini del se pojavi motiv obraza, ki izraža različna čustvena stanja."

Na vprašanje, zakaj je razstavo naslovil z izrazom ciganjica, ki se v prekmurščini največkrat uporablja slabšalno, umetnik odgovarja, da ravno zato, ker se ljudje ne zavedajo moči, ki jo ima ta beseda. "V vsakdanjih pogovorih se beseda ciganjica uporablja prepogosto in takrat je samoumevna, normalna in zlita z drugimi besedami. Ko pa se ta beseda pojavi na platnu, panoju ali v mojem primeru kot naslov razstave, kar naenkrat postane provokativna, močna in skoraj neprimerna. Šele takrat ljudje globlje razmislijo o pomenu besede, njeni vsebini in tudi njeni sporočilnosti oziroma nesporočilnosti," pove in pristavi, da razstava nikakor ne sme biti razumljena kot provokacija, ampak kot informiranje, kot opolnomočenje, saj je prikaz drugačnosti, kot jo poznamo in smo je vajeni. "Nanjo lahko gledamo tudi družbenokritično, lahko je satirično izražanje ali inovativen doprinos k razumevanju romske kulture. Dejstvo je, da bo vsak opazovalec z razstave odnesel razpon, ki si ga bo oblikoval po svoje."

Želi tudi v Ljubljano

Pričujoča razstava je avtorjeva druga tovrstna obširnejša predstavitev, prva je bila pred tremi leti v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kasneje je razstavljal še v Lendavi in Novem mestu. Razstava Ciganjica je bila prvotno načrtovana tudi v Mariboru, vendar so morali zaradi upoštevanja ukrepov tam omejiti programsko vsebino, zato so razstavo prenesli drugam.

"Dela pa vsekakor želim razstaviti tudi v Ljubljani," je še povedal sobesednik, ki v sodobni družbi spodbuja uporabo besede Rom oziroma Rominja. Ker je tudi sam odraščal v romskem naselju, pravi, da so Romi dobro integrirani v družbo in da je socialnoekonomski položaj prekmurskih Romov stabilen. "Zelo težko je na splošno povzemati, ker ni ravnotežja med biti in ne biti sprejet. Včasih prevlada eno, včasih drugo, odvisno, kje in koga vprašaš. Je pa medkulturni dialog v Prekmurju zelo aktiven in dinamičen," je še dejal Baranja, ki trenutno piše magistrsko nalogo na podiplomskem študiju arhitekture. Dodaja še, da o novi razstavi ali nadgradnji obstoječe za zdaj ne razmišlja, je pa prepričan, da ta razstava ni njegova zadnja.