Timotej Milanov
Soboško javno podjetje Komunala se bo letos zadolžilo za milijon evrov, najeto posojilo bo odplačevalo v naslednjih sedmih letih. Med drugim želijo etažnim lastnikom v objektih, ki jih upravljajo, pomagati pri investicijah v posodobitev nepremičnin. Ti objekti so namreč po oceni Komunale potrebni obnove, skupna vrednost predvidenih investicij je več kot dva milijona evrov. Kot so zapisali v predlogu zadolžitve, ki ga je potrdil tudi mestni svet, se bodo te investicije financirale iz sredstev etažnih lastnikov, ki so zbrana v rezervnem skladu posameznega objekta, iz sofinancerskih sredstev Eko sklada in iz kreditnih sredstev, ki bi jih lahko zagotovili stanovalci sami ali bi jim Komunala ponudila možnost večletnega obročnega odplačevanja, a le tam, kjer bi bila Komunala izbrana kot izvajalec gradbenih del.
O nasprotju z zakonodajo
"V bistvu bi lahko podjetje kot podaljšana roka občine odigralo aktivno vlogo pri reševanju problemov velikega dela etažnih lastnikov v Murski Soboti brez obremenjevanja občinskega proračuna. Pogoj za obročno odplačevanje bo podpis listine s strani etažnih lastnikov, kjer bodo dogovorjeni znesek plačila, število obrokov, višina obroka ali obrestna mera in zaveza etažnih lastnikov, da do odplačila celotnega zneska oziroma zadnjega obroka ne bodo zamenjali upravnika objekta," so zapisali. Poleg novih fasad na nekaterih objektih so predvidene še nove toplotne črpalke.
Mestni svetnik Desusa Jože Šadl meni, da je predlog Komunale v nasprotju z zakonodajo. Po njegovih besedah lahko etažni lastniki izrazijo željo po energetski sanaciji stavbe in to prenesejo upravljavcu, ki ga pooblastijo, da v njihovem imenu zbere najmanj tri ponudbe za izvajalca del, na osnovi katerih izberejo izvajalca. Nato pa prek upravnika najdejo še možnosti za realizacijo te investicije z najetjem kredita pri eni od bank. "Bojim se, da to ne gre tako. Če nimam denarja, da bi nekaj naredil, in iščem izvajalca, pa mi izvajalec ponudi še kredit, je izbire konec." Šadlu se zdi sporna tudi dikcija, da stanovalci blokov ne bi mogli menjati upravljavca, dokler ne bi bil ves kredit odplačan. "Upravljavec lahko iz kakršnega koli razloga odpove upravljanje, vse skupaj pa se prenese na novega upravljavca, tudi odplačilo kredita."
O zadnjem žeblju
Mestni svetnik SDS Bojan Petrijan meni, da je ta poteza še zadnji žebelj v krsto projekta geotermije v mestu. Kot pravi, je po ocenah stroke geotermalni potencial Murske Sobote med desetimi najboljšimi na svetu. Sam je kot direktor mestne uprave pred leti sodeloval pri energetskem delu projekta Turistični center Fazanerija, v okviru katerega je občina s pomočjo evropskih sredstev med drugim zgradila dve geotermalni vrtini. S prehodom objektov na toplotne črpalke bo po njegovem mnenju načrt za izkoriščenje geotermalne energije in širitev sistema daljinskega ogrevanja končan.
"Zaradi tega ni več smiselna ustanovitev delovne skupine," Petrijan pravi na predlog župana, da bo vzpostavil posebno delovno skupino, ki bo preučila možnosti za uporabo obstoječih vrtin. Cigan meni, da s tem nikakor ne škodijo projektu geotermije, ki glede na aktualno stanje v zvezi z ogrevanjem objektov v mestu ni več mogoč v obliki, kot je bil predviden pred leti. "Ko smo izvajali povpraševanje glede širitve daljinskega ogrevanja v središču mesta, smo imeli v evidenci 59 tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih površin, ki bi jih s tem ogrevali. Do danes so si bloki in poslovni objekti uredili lastne kotlovnice, tako da lahko že danes od prej omenjenih površin odštejemo 36 tisoč kvadratnih metrov. Nove toplotne črpalke bodo odvzele nadaljnjih enajst tisoč kvadratnih metrov. Ostalo bo torej zgolj 12 tisoč kvadratnih metrov površin za ogrevanje, ki pa so tako raztrošene po mestu, da kakršen koli sistem enotnega daljinskega ogrevanja tu več ne pride v poštev." Kot še pove Cigan, se bodo toplotne črpalke v vsakem primeru naredile. "Vprašanje je le, ali bo Komunala samo nemi opazovalec teh dogodkov ali bo lahko odigrala aktivnejšo vlogo. To pa lahko naredimo samo, če imamo na razpolago finančna sredstva."
Tudi župan Aleksander Jevšek nasprotno od Petrijana meni, da je možnosti za izkoriščenje geotermalne energije v Murski Soboti še veliko, a ne na področju ogrevanja stanovanj, ker to ni ekonomsko upravičeno, temveč bi jo lahko izkoriščali za ogrevanje športnih in gospodarskih objektov ali rastlinjakov.
