Člani sveta Pomurske razvojne regije, ki ga sestavljajo župani vseh pomurskih občin, so na pobudo župana občine Dobrovnik Marjana Kardinarja razpravljali o ustanovitvi pomurske pokrajine, s katero bi po njegovem mnenju med drugim omogočili boljše delovanje regije, predvsem v odnosu do Ljubljane in pri sodelovanju z regijami sosednjih držav. "Ne glede na to, da je ustanovitev pokrajin v pristojnosti države, je treba narediti korak naprej," meni Kardinar.
Tudi župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko meni, da Slovenija potrebuje regionalizacijo in da je regija prešibka v odnosu do glavnega mesta. Pri tem izpostavlja po njegovem mnenju sramotni odnos države do cestne infrastrukture, ki je v nekaterih pomurskih občinah v zelo slabem stanju.
Kaj bodo imeli od tega prebivalci?
Župan občine Odranci Ivan Markoja meni, da je pobuda preslabo pripravljena in je bila sprožena na politični podlagi. Sam pravi, da bi se morali pri tovrstnih zadevah najprej vprašati, kaj bodo od tega imeli prebivalci regije, pri tem še pove, da so v preteklosti sprejeli že več omejitev, s katerimi so otežili življenje ljudem v Pomurju, med drugim v okviru vzpostavljanja Nature 2000 in Krajinskega parka Goričko, na območju katerega so po besedah Markoje od časa ustanovitve parka nekatere občine razvojno nazadovale.
1
leto traja mandat predsedstva sveta Pomurske razvojne regije, predlog o dveh letih ni bil sprejet
Problem je delitev denarja
Narodnostni poslanec v državnem zboru Ferenc Horvath pove, da je v času, odkar je poslanec, še bolj spoznal to, kar je po lastnih besedah vedel že pred tem: "Da je Prekmurje zelo oddaljeno od Ljubljane. Eden od mnogih problemov te države je, da je preveč centralizirana." Horvath opozarja, da razviti del države dobi tudi veliko več razvojnih sredstev od nerazvitih občin na periferiji, čeprav to ni razvidno iz statističnih podatkov. Pri tem navaja primer lendavske občine, kjer je v preteklosti deloval kot občinski svetnik in podžupan: "Letno smo skoraj tretjino proračuna namenili za socialne transferje. V občinah s podobno velikim proračunom, kjer niso imeli nezaposlenosti, so lahko ta sredstva namenili za razvoj. Gre za 1,5 do 2,5 milijona evrov na letni ravni. Če si zamislimo, kaj bi lahko s tem denarjem naredili v desetih letih, dobimo drugo zgodbo." Horvath sicer pozdravlja pobudo, a meni, da je glede na politično stanje v državnem zboru in na dejstvo, da je za sprejetje tovrstnega zakona potrebna dvotretjinska večina, malo verjetno, da bodo v tem mandatu uspeli s pobudo o pokrajinah.
V Gornji Radgoni delajo "Magno"
Gornjeradgonski župan Stanko Rojko je zahteval, da občinski projekt širitve obrtne cone v Meleh čim prej vključijo v dogovor za razvoj Pomurske razvojne regije. "Zelo težko bom prenesel besede, da ni denarja, saj v Gornji Radgoni prav tako delamo 'Magno', a večjo kot v Hočah." S tem je mislil na obseg proizvodnje in 1000 novih delovnih mest, ki si jih obetajo s širitvijo več podjetij v novi industrijski coni, pri vzpostavitvi katere se najbolj zapleta zaradi prenosa lastništva zemljišč v državni lasti. Rojko pravi, da imajo termin sestanka s predstavniki kmetijskega in gospodarskega ministrstva. "Mudi se, da ne bi projekti temeljili samo na občinskem proračunu, temveč tudi na razvojnih sredstvih. Gradnja bi se lahko začela že jeseni ali najkasneje spomladi prihodnje leto."
