Pomurske občine imajo za umirjanje hitrosti prometa najraje ovire

Vožnja skozi pomurska naselja hitro pokaže, da se pojavlja vse več različnih ukrepov za zmanjševanje hitrosti vožnje z namenom povečanja varnosti vseh udeležencev v prometu. "Poleg alkohola je neprilagojena hitrost še vedno eden od vodilnih vzrokov za prometne nesreče. Zato so ukrepi za umiritev prometa na nekaterih odsekih nujni, da bi se izboljšala prometna varnost in da bi se zaščitili najbolj ranljivi udeleženci v prometu," ob tem pravi prometni strokovnjak Jože Škrilec.

Vendar poudari, da je treba pred ukrepanjem preučiti vzroke prometnih nesreč na posameznem odseku in najti najbolj učinkovito in smiselno rešitev. Hitrostne ovire so po njegovem mnenju skrajen ukrep, ko druge rešitve ni. Pred sprejetjem odločitve je treba pridobiti mnenje strokovnjaka, potem pa glede na potek cestišča in druge lastnosti sprejeti ustrezen ukrep. Kajti Škrilec pravi, da primeri s terena kažejo, da se marsikatera ovira postavi prehitro, potem pa se situacija rešuje, sanira, spreminja in ovira odstranjuje, ker ne ustreza smernicam.

Pobudam pogosto ugodijo

Pobude za dodatno prometno ureditev občinskih cest lahko dajo tudi krajevne skupnosti in posamezniki. Po pomurskih občinah smo preverili, ali jih občani vlagajo, kako pogosto in koliko ukrepov za umiritev prometa imajo. Podatki so različni. Nekatere občine prejmejo v povprečju eno pobudo na leto, spet druge nekaj deset. Na Mestni občini Murska Sobota v povprečju okoli 30, na Občini Kuzma 20, na lendavski občini med 20 in 30.

Pobude oziroma predloge obravnavajo občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, nekateri se posvetujejo še s strokovnjaki in upravljavci cest. Večina občin več pobudam ugodi, kot jih ovrže. V Dobrovniku se trudijo ugoditi vsem utemeljenim in izvedljivim pobudam, če pa to zaradi objektivnih razlogov ni možno takoj, jih evidentirajo in upoštevajo pozneje. Tudi v cankovski občini je podobno, pobude skušajo udejanjiti v realnem času in odvisno od finančne situacije.

Večina občin v Pomurju opaža, da število hitrostnih ovir v zadnjih letih narašča. Kot najpogostejše vzroke navajajo preveliko hitrost vožnje, objestnost, povečanje prometa, pomanjkljivo postavljeno signalizacijo in neustrezno ureditev površin za šibkejše udeležence v prometu. "Pomembno je, da se hitrostne ovire postavijo na tistih delih ceste, kjer so šibkejši udeleženci v cestnem prometu dejansko ogroženi, ter da so grajene v skladu z veljavnim pravilnikom oziroma vožnja preko njih bližnjim stanovalcem ne povzroča prekomernega hrupa," opozarjajo na Občini Apače.

Na Občini Kuzma, kjer prav tako zaznavajo porast števila ovir, dodajajo, da so te najbolj učinkovite, da vozniki motornih vozil prilagodijo hitrost razmeram na cestah. "Fizične grbine iz asfalta stanejo tudi okoli 2500 evrov, iz plastične mase pa do 800 evrov," so pojasnili. Drugačne izkušnje imajo denimo v lendavski in kobiljanski občini, kjer niso zaznali povečanja števila hitrostnih ovir.

Pomembna je preventiva

Ukrepi za umiritev hitrosti so različni, od talnih ovir do svetlobnih prikazovalnikov hitrosti ali otokov za umirjanje hitrosti vožnje. "Talne ovire so primerna rešitev za umirjanje prometa, vendar so visok strošek in nekoliko moteče pri izvajanju zimske službe," ugotavljajo na Občini Puconci. "V preteklosti so se na občinskih cestah zgradile številne grbine, ki so sčasoma zaradi hrupa postale moteče, zato jih zadnjih 15 let več ne postavljamo," o svojih izkušnjah pravijo na Občini Ljutomer. Pojasnili so še, da promet sedaj umirjajo celovito ob rekonstrukcijah stanovanjskih sosesk, tako da uvajajo območja umirjenega prometa in tako imenovana sharrow območja (souporaba voznega pasu), ter ob vrtcih, šolah in drugih ustanovah. Odločajo se za dvignjene ploščadi, mini krožišča, tlakovanje vozišč in ločilne otoke.

V radgonski občini ugodijo približno 50 odstotkom pobud, predvsem tistim, ki se nanašajo na postavitev ustreznih prometnih znakov, medtem ko zavrnejo večino pobud za talne grbine. Glede grbin imajo različna mnenja tudi občani Svetega Jurija ob Ščavnici. "Nekatere moti vsakodnevna vožnja čez ovire, prav tako nekateri prebivalci menijo, da grbina povzroča hrup v neposredni bližini - zaviranje in ponovno pospeševanje." Pobudam za postavitev hitrostnih ovir doslej zato še niso ugodili.

V tujini se za umirjanje prometa sprejemajo različni ukrepi, opušča pa se postavljanje grbin, tako imenovanih ležečih policajev. Pri tematiki hitrostnih ovir po besedah sodnega izvedenca za strokovno področje prometa ne gre zapostaviti hrupa, tudi vplivi na okolje niso zanemarljivi. "Obstaja veliko drugih možnosti umiritve prometa. Od zamika osi cestišča do svetlobnih opozorilnih svetlobnih znakov in opozorilnih svetlobnih teles, ki se vgrajujejo v cestišče," našteje Škrilec.

Kot najbolj trajnosten ukrep za umirjanje prometa in zmanjševanje števila prometnih nesreč šteje preventivo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu. Meni, da je treba več delati z mladimi, saj ti v času odraščanja razvijejo vzorec udejstvovanja v prometu. Velja opozoriti še na porast števila smrtnih žrtev prometnih nesreč. "Nazadnje smo imeli tako slabo statistiko leta 2016, ko je na naših cestah izgubilo življenje 105 oseb. Letos do oktobra 95. Zaradi epidemije in sprejetih ukrepov je nekoliko zastala preventiva in bo treba ob sproščanju ukrepov poskušati nadomestiti zamujeno s ciljem ponovnega izboljšanja prometne varnosti in zmanjšanja števila žrtev na naših cestah," poudari sogovornik.

Za varnost v prometu smo odgovorni vsi, prav tako poudarjajo na Občini Tišina, zato se morajo pravil držati tudi drugi udeleženci. "V občinah je zelo pomembno umeščanje posebnih površin za pešce in kolesarje, s čimer bi se občani počutili bolj varne. Konkretno pri nas ugotavljamo prostorsko problematiko umeščanja tega ob že obstoječih cestah zaradi pomanjkanja prostora, še posebej v hribovitih predelih občine. Ob večjih obnovah cest se zato trudimo, da se po možnosti ceste razširijo vsaj delno," še en vidik osvetlijo na Občini Razkrižje.