V poročilu geodetske uprave je zaslediti, da je epidemija covida-19 vplivala tudi na dejavnost nepremičninskega trga. Zaradi državnih ukrepov za zajezitev epidemije je bilo normalno nepremičninsko trgovanje prvič onemogočeno v lanskem prvem valu, nato pa spet od druge razglasitve oktobra 2020 do sredine letošnjega februarja oziroma prehoda v tako imenovano oranžno fazo. Preliminarni podatki za leto 2020 tako kažejo, da se je število sklenjenih kupoprodajnih poslov v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 15 odstotkov, medtem ko se je njihova skupna vrednost zmanjšala za okoli 20 odstotkov. Glede na omejitve trgovanja je bil padec števila sklenjenih kupoprodajnih poslov in njihove vrednosti sicer manjši od pričakovanega. Po podatkih geodetske uprave je v skupni vrednosti sklenjenih poslov delež stanovanjskih nepremičnin (stanovanja in hiše) znašal 66 odstotkov oziroma dobrih 1,4 milijarde evrov, delež zemljišč za gradnjo stavb, ki so v več kot 90 odstotkih namenjena stanovanjski gradnji, slabih 13 odstotkov oziroma okoli 280 milijonov evrov, delež poslovnih nepremičnin (pisarne, trgovski, storitveni in gostinski lokali) 11 odstotkov oziroma slabih 240 milijonov evrov, delež kmetijskih in gozdnih zemljišč pa slabe 4 odstotke oziroma skoraj 80 milijonov evrov.
Kmetije postale zanimive
Pri agenciji Afalona po epidemiji opažajo večje število mlajših družin oziroma parov iz celotne Slovenije, ki iščejo zemljišča oziroma kmetije z namenom postati samooskrbni. "To so ljudje, ki nimajo nujno izkušenj s kmetovanjem. Ker je veliko zanimanje za kmetijska zemljišča, opažamo rast cen. Na trgu je prava bitka, kdo bo na koncu podpisal pogodbo," pravi direktorica Nina Mavrin. Dodaja, da mora biti ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča po zakonu 30 dni objavljena na oglasni deski upravne enote, na katere območju zemljišče leži. Danes se pogosto za nakup prijavi več interesentov, kar se v preteklosti ni dogajalo. "Povpraševanje vedno oblikuje cene. Dokler bo veliko, bodo cene rasle. Padca cen zato ne pričakujemo, kvečjemu rast."
Začasni podatki o cenah rabljenih stanovanj za lani kažejo, da so ne glede na manjši promet na ravni države zrasle. Povprečna cena v Sloveniji se je v primerjavi s tisto iz leta 2019 zvišala za 5 odstotkov. Cene so od leta 2015, ko je bilo po krizi nepremičninskega trga 2008 doseženo cenovno dno, konstantno rasle, najvišja rast je bila leta 2018. Na ravni države so cene najbolj zrasle pred pojavom epidemiološke krize, v drugem četrtletju 2020, ki ga je zaznamoval prvi val epidemije, in v tretjem četrtletju so praktično stagnirale, v zadnjem četrtletju oziroma v drugem valu epidemije pa so ponovno začele kazati šibak trend zmerne rasti.
Dražje tudi starejše hiše
Preverili smo, kakšne so trenutne razmere na nepremičninskem trgu v Pomurju. "Glede na to, da smo aktivno prisotni že 18 let, lahko zatrdimo, da opažamo porast cen nepremičnin, predvsem stanovanj v Murski Soboti, manjših starejših in počitniških hiš v celotni občini Moravske Toplice in v Murski Soboti. Vzrok za dvig cen je povpraševanje, ki precej presega ponudbo na našem trgu. Porast se je začel lani, ravno v času zaprtja države zaradi epidemiološkega stanja," pravi Janja Markoja Šebjanič, direktorica nepremičninske agencije Halo Dom.
Kupci hiš, počitniških hiš in vinskih kleti večinoma prihajajo z gorenjskega in primorskega konca, nepremičnine v Lendavi in okolici pa kupujejo predvsem ljudje iz okolice Krškega in Velenja. Najvišji dvig cen opažajo od lanskega leta pri rabljenih stanovanjih v Murski Soboti, prav tako so se občutno dvignile najemnine, saj je povpraševanje po najemniških stanovanjih izredno veliko. Rahel dvig cen stanovanj in gradbenih parcel v Murski Soboti in okolici so opazili tudi pri nepremičninski agenciji Tohom nepremičnine. "Dvig cen gradbenega materiala, drugih dobrin in storitev bo verjetno dvignil cene novih bodočih stanovanj vsaj za 10 do 20 odstotkov," ocenjujejo v agenciji.
Pomurski nepremičninski trg je specifičen in se težko primerja z ljubljanskim in primorskim, pravi direktor agencije Aspi nepremičnine Blaž Gerenčer. "Pomurje je razmeroma odporno proti trendom, ki se dogajajo v Ljubljani in na Obali. Pri nas so cene nepremičnin vedno med najnižjimi v Sloveniji. V teh res specifičnih časih smo tudi pri nas opazili pozitivne trende pri prodaji manjših stanovanj. Kvadratni meter starejšega stanovanja se je že precej približal ceni novih in novejših stanovanj v regiji, ki jih drastično primanjkuje. Pomurski trg nujno potrebuje nova stanovanja po cenah, ki so za prebivalce Pomurja primerne in še tržno vzdržne za investitorja in kupca. Prav tako nimamo dovolj najemniških stanovanj. Za ta stanovanja se že več let povečuje povpraševanje, predvsem v Murski Soboti."
Iskane dobre lokacije
Pri stanovanjskih hišah ne opažajo posebnosti niti pri ceni niti pri ponudbi in povpraševanju. "Povečalo pa se je povpraševanje po kakovostnih gradbenih parcelah na dobrih lokacijah. Tudi cene stavbnih zemljišč so krepko višje, kot so bile." Gerenčer dodaja, da se je povečalo predvsem povpraševanje v kategoriji ljudi, ki so imeli v teh časih iz znanih razlogov večje osebne dohodke kot pred epidemijo. "To se bo po mojem v kratkem končalo. Velja, da ima dobra nepremičnina na dobri lokaciji vedno svojo ceno, ki ni odvisna od kratkotrajnih trendov. Če vse skupaj povzamem, je moja ocena, da je trg nepremičnin v Pomurju v zmerni rasti."
Pomurje je specifično tudi zaradi dokaj lahkega zaposlovanja v Avstriji
Da epidemija ni bistveno povzročila upada zanimanja za nepremičnine, meni Lidija Belovič iz nepremičninske agencije Remax. "Omejitve gibanja in drugi ukrepi so pač naredili svoje in prispevali k nekaterim umiritvam oziroma mrtvilu na trgu, a se to v tem letu popravlja oziroma je trg oživel." V njihovi agenciji so prav tako zaznali večje povpraševanje po manjših počitniških in starejših hišah, potrebnih obnove ali rekonstrukcije. Glede na večje povpraševanje zaznavajo rahel dvig cen, predvsem pa to, da lastniki za zdaj ne želijo pretirano spuščati cene.
"Pričakovati je bilo kakšne nujne prodaje zaradi finančne stiske kot posledice slabše gospodarske situacije, a za naše okolje je značilno, da si domačini lahko zelo hitro poiščejo službo v Avstriji in tako ohranijo ali celo izboljšajo status," pravi Belovičeva. Opažajo še izrazit primanjkljaj manjših najemniških stanovanj, ki jih iščejo predvsem ovdovele samske osebe, marsikatera s hišnim ljubljenčkom. Medtem ko mlajša generacija, ki si ustvarja družino, povprašuje po že sezidanih novejših hišah ali parcelah za zidavo svojega sanjskega doma.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
