Prenašanje veščin iz roda v rod: Lončarka, ki deli svoje znanje

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
14.02.2020 04:58

Pri nas nimamo šole za lončarje, a je veščine mogoče pridobiti na različnih tečajih, ki jih organizirajo tudi v Zavodu Marianum. Tam je svoje rokodelstvo s predajanjem znanja povezala nekdanja študentka prava Urša Ambrož.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Sem primer dobre prakse, kako je mogoče v življenju najti pravo pot, le slediti je treba željam, delati in verjeti vase," pravi lončarka Urša Ambrož.
Marko Suhoveršnik

Z Uršo Ambrož sva se prvikrat srečali že pred mnogimi leti, takrat, ko je navduševala s svojimi ličnimi podobami majhnih hišk in okrasjem, izdelanim iz fimo mase. Že takrat je bila navdušena nad tem, kar počne, in prepričana, da jo bo pot ustvarjanja vodila do vedno novih izzivov. Zdaj je lončarka z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki je v svet ustvarjanja z glino popeljala številne udeležence tečajev, ki jih, tudi v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, vodi v Zavodu Marianum Veržej.

"Zagotovo bi bilo lažje, če bi že od malega gor rastla z glino in ustvarjanjem, tako pa sem se kot mestno dete morala vsega tega učiti na novo."
Marko Suhoveršnik

Od študija prava do učenja lončarstva

"Sem generacija srednješolskega usmerjenega izobraževanja, jezikovna smer, študirala sem pravo, veliko planinarila. Ja, takrat še nisem ustvarjala, sva si pa s Cirilom (izvrstnim ljubiteljskim fotografom, ki navdušuje s svojimi fotografijami, op. p.) kmalu ustvarila družino. Tri otroke, zdaj že študente, imava in v letih, ko so bili otroci majhni, sem že vsak prosti trenutek namenila ustvarjanju. Takrat sem ustvarjala s fimo maso, začela izdelovati nakit iz keramike in le korak je še bil do srečanja z glino. Ta daje tistemu, ki jo vzame v roke, neštete možnosti ustvarjanja, in ko sta mi mama in oče kupila manjšo peč za keramiko, ustvarjanju kar ni bilo konca. Preprosto eksperimentirala sem, se učila iz lastnih napak in spoznala, da še kako drži rek, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo," se svojih začetkov ustvarjalne poti po več kot četrt stoletja dela spominja prijetna sogovornica, ki z družino živi v Vičancih pri Veliki Nedelji.

Mladim, s katerimi se srečuje na svojih lončarskih delavnicah, svetuje, naj poskušajo in počnejo različne stvari, saj bodo le tako spoznali, kaj jih zares zanima in veseli.
Marko Suhoveršnik
Mladi in starejši, prav vsi so navdušeni nad lastnimi izdelki.
Marko Suhoveršnik

Ohranjanje starih veščin kot poslanstvo

Prenašanje znanja in veščin iz roda v rod, poudarja Urša, je zelo pomembno za nekoga, ki stopa na to pot, saj pri nas ni formalnega izobraževanja za lončarje, ni lončarske in še kakšne rokodelske šole. "Pri nas lahko lončarska znanja pridobiš preko tečaja, ki ga enkrat letno izvajamo v Zavodu Marianum, in mogoče je, ko delo res že dobro obvladaš, opraviti izpit za NPK lončar. Dobrodošlo bi bilo na ta način ohranjati še kakšna tradicionalna znanja. V okviru tehničnih dni mladi pri nas spoznavajo nekaj o rokodelstvu nekoč in danes. V Centru DUO imamo tudi Eko muzej, razstavišče in trgovinico z izdelki petdesetih pomurskih rokodelcev, mi pa obiskovalcem omogočimo praktično delo, a ne le lončarjenje, pač pa rade volje k sodelovanju povabimo še kakšnega rokodelca in se skupaj z njim lotimo izdelovanja izdelkov iz slame, filca ali ličja in drugih materialov," pravi Urša, ki spoznava, kako zelo pomembno je v današnjem času znati kaj narediti z rokami. "Mladi in starejši, prav vsi so navdušeni nad lastnimi izdelki, skodelica, okrasek, karkoli že človek ustvari z lastno energijo in rokami, veliko šteje."

Marko Suhoveršnik
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta