Radenci in odločilnih pet minut za zaprtimi vrati

Predlog posameznega programa prodaje finančnega premoženja druž­be Dosor je bil ena od pomembnejših točk sklica šeste seje občinskega sveta Občine Radenci, vendar je svetnik Dejan Berić že na začetku predlagal umik te točke z dnevnega reda. Svoj predlog je utemeljil z ugotovitvijo, da svetniki nimajo cenitvenega poročila o prodajanem premoženju, da je bila na dan sklica seje občinskega sveta izvedena skupščina družbe Dosor in da bi lahko direktorica družbe Mateja Hauser na naslednji občinski seji predstavila poslovanje družbe. "Na osnovi vseh zbranih informacij bi lahko dokončno določili, kako naprej," je še dejal Berić.
Župan Roman Leljak je nato povedal, da bodo svetniki dobili cenitveno poročilo pri obravnavi točke dnevnega reda, saj je njegova vsebina poslovna skrivnost, samo poslovanje Dosorja pa je javno dostopna informacija, zato ne vidi potrebe, da bi ga direktorica še dodatno pojasnjevala na seji, se je pa sam udeležil skupščine Dosorja.

S koncesijo do dobička

Zato je ponovno predlagal, da točka dnevnega reda ostane v obravnavi. Svoje mnenje je izrazila tudi Dominika Fras, ki je poudarila, da občinski svet ne more prezreti dejstva, da je družba Dosor v letu 2018 prvič poslovala s pridobljeno koncesijo za 170 stanovalcev od skupno 178 in na osnovi tega pridobila dodatna sredstva za izvajanje zdravstvene oskrbe in nege, kar je vplivalo tudi na pozitivni poslovni izid v lanskem letu v višini 161 tisoč evrov. Vsa prejšnja leta je namreč Dosor posloval z izgubo, kar je zmanjševalo vrednost kapitala. "Družba je tako odpravila enega od ključnih dejavnikov tveganja za stabilno in dolgoročno poslovanje v dejavnosti," je še poudarila Frasova. Koncesija je namreč Dosorju podeljena za dobo 40 let. Frasova je še dejala, da se je s pridobljeno koncesijo za družbo Dosor začelo novo obdobje, in poudarila, da občinski svetniki ne bodo odločali le o 1,2 milijona evrov premoženja lokalne skupnosti, ampak tudi o usodi stanovalcev doma in zaposlenih.
Leljak je nato dejal, da občina nima sredstev ne zdaj niti v prihodnje za vlaganje v Dosor. "Če občinski svet ne bo soglašal s prodajo občinskega deleža, bodo Dosor zaprli v okvire, v katerih posluje danes, posluje pa prvič v lanskem letu pozitivno," je dodal. Po njegovih besedah se mora občina na splošno odpreti zunanjim vlagateljem, Dosorju pa je treba dati priložnost, da se z vstopom novega vlagatelja razvija, širi in gradi.

Kupec iz francoskega koncerna

Katere informacije, ki so jih svetniki dobili za zaprtimi vrati, so jih poenotile pri odločitvi, da se odločanje o prodaji Dosorja nadaljuje na isti seji, ni znano. Vsekakor pa so bile dovolj prepričljive, da zavlačevanje glede nadaljnjih aktivnosti za prodajo občinskega poslovnega deleža ne bi bilo dobro. Domnevamo lahko, da so jih bolj kot cenitveno poročilo prepričale informacije o morebitnih (neugodnih) potezah drugega družbenika v Dosorju, finančne družbe Heta, ki je hkrati njegova največja upnica. Dolg do nje naj bi znašal skoraj 7,8 milijona evrov, vrednost Dosorja pa je bila po cenitvi, opravljeni lani, od pet do šest milijonov evrov. Heta je za Dosor našla tudi potencialnega kupca, avstrijskega upravljavca domov za starejše Senecura, ki je del mednarodne mreže domov za starejše francoskega koncerna Orpea. Znano je tudi, da je potencialni kupec lani močno pritiskal z zahtevami glede jamstev, ki bi jih moral dati eden ali drugi družbenik Dosorja, kar je med drugim prodajo enkrat že pripeljalo v slepo ulico. Nobeno presenečenje pa tudi ne bi bilo, če bi občina potencialnega kupca našla sama.