Rastlinjaki v administrativnem primežu

Ministrstvo za okolje pripravilo spremembo uredbe o razvrščanju objektov, več podjetij posledično tehta, ali naj se sploh lotijo vlaganj v širitev proizvodnje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Je zaradi paprike, ki je zrasla v lončku, rastlinjak stavba? Če pa to isto papriko presadimo v zemljo, bo ta isti rastlinjak postal kmetijski oziroma enostavni objekt," na nove nesmisle pri razvrščanju rastlinjakov opozarja Roman Ferenčak. 
Majda Horvat

Kozolec spada med kmetijske objekte, medtem ko uredba o razvrščanju objektov, ki velja od leta 2017, rastlinjakov sploh ne omenja. Opozorila, da je zdajšnja opredelitev rastlinjakov neustrezna, kmetijske pridelovalce pa tudi obravnava neenako, so sicer zalegla, toda popravki, ki so zdaj na mizi, prinašajo po mnenju nekaterih nove nelogičnosti. Rastlinjaki, ki so večji od deset tisoč kvadratnih metrov, so se po uredbi o posegih v prostor znašli med zahtevnimi objekti. To pomeni, da morajo imeti lastniki zanje gradbeno dovoljenje, pred postavitvijo novih preveriti njihov vpliv na okolje oziroma pridobiti presojo vplivov na okolje in plačevati občinam komunalni prispevek in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Slovenska zakonodaja torej rastlinjake enači z industrijskimi objekti, s tem pa otežuje poslovanje in razvoj ter širitev podjetij, katerih proizvodnja sloni na gojenju rastlin v rastlinjakih. V administrativnem primežu so se tako znašla tudi podjetja, ki spadajo med pomembne gospodarske subjekte v Pomurju, Ocean Orchids iz Dobrovnika, Paradajz iz Renkovcev, Panorganica iz Ljutomera, Grede iz Moravskih Toplic, ter še druga manjša s proizvodnjo v rastlinjakih. Nekatera od njih že tehtajo, ali se bodo lotila napovedanih vlaganj v širitev proizvodnje, še posebej, če napovedane spremembe ne bodo prinesle nič konkretnega.

Lonček vzeli za merilo

Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, eno od njih predstavlja nazorno. "Je zaradi paprike, ki je zrasla v lončku, rastlinjak stavba? Če bi to isto papriko presadili v zemljo, bi ta isti rastlinjak namreč postal kmetijski objekt oziroma enostavni objekt." Prav tako se sprašuje, kdo odloča o tem, kaj je hrana in kaj ne, ko pa vemo, da je na primer orhideja vanilja pomembna v kulinariki in je recimo tudi priznana botaničarka Jelena De Belder Kovačič tudi vrtnice uvrstila med užitne rastline. Zato Ferenčak pravi, naj država ne rešuje zadev z novimi nesmisli, ki onemogočajo razvoj proizvodnje v rastlinjakih in zmanjšujejo samooskrbo z raznoliko hrano.

"Ne zdi se nam prav, da bi se za pridelavo hrane v kakršnihkoli rastlinjakih plačeval davek oziroma NUSZ za rastlinjake, kajti tudi preostali kmetje tega ne plačujejo," je dejal Kristjan Magdič.
Jure Zauneker

Razlike so in jih ni

Uredbo je vsekakor treba spremeniti, poudarja Ferenčak, vendar tako, da bo usklajena z evropsko zakonodajo. S tem bi bili vsi rastlinjaki uvrščeni med enostavne kmetijske objekte ne glede na to, ali so namenjeni primarni rastlinski pridelavi ali so sestavljeni iz elementov ter postavljeni na zemljišče. Jamstvo glede skladnosti z evropsko in državno zakonodajo pa tako daje dobavitelj rastlinjaka. Kristjan Magdič iz podjetja Paradajz je v zvezi s predlaganimi spremembami primerjal kmetijsko pridelavo na zemlji, ki je večinoma okoljsko obremenjena zaradi intenzivnega kmetovanja v preteklosti, in njihovo pridelavo, ki poteka v neoporečnem organskem substratu na visečih žlebovih. Poudaril je, da ta razlika ne bi smela vplivati na plačevanje davkov, prav tako bi morali biti izvzeti pri plačilu davka vsi objekti, torej rastlinjaki, v katerih se prideluje hrana.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta