Slovenski prašičerejci so na robu obstoja, opozarjajo v Slovenski zvezi prašičerejcev (SZP). "Poleg zelo nizkih odkupnih cen prašičjega mesa, s katerimi ustvarjamo 30-odstotno izgubo, se ukvarjamo tudi z viški pitancev, kljub temu da je v državi zgolj 35-odstotna samooskrba. Tako imajo danes slovenski prašičerejci okoli 4000 pitancev, ki jih ne morejo plasirati v slovenske klavnice, kar predstavlja dodatno breme za slovenske kmete. Pri prašičjem mesu danes z borzno ceno 1,37 evra za kilogram mesa ustvarimo skoraj 40 centov izgube po pitancu," pravi predsednik SZP Alojz Varga, ki še izpostavlja, da se je povprečna cena mesa od leta 2017, ko je znašala 1,6 evra na kilogram, samo še nižala.
Bojazni ob uvozu
Težava se po mnenju prašičerejcev skriva tudi v dejstvu, da kljub nizki samooskrbi s prašičjim mesom v državi slovenske klavnice kmetom prašiče plačujejo po ceni, ki je določena na avstrijski borzi Steirerfleisch, ki pa določa cene na trgu s tržnimi viški svinjskega mesa. Zato si sami prizadevajo, da bi ceno slovenskega prašičjega mesa določali na slovenski borzi. Avstrijski rejci dobijo po Vargovih besedah dodatke pri plačilu za doma vzrejene živali, zato so zelo močni in, kot pravi, obstaja bojazen, da bodo z uvozom uničili slovensko prašičerejo.
V istem obdobju so se zelo dvignile tudi cene energentov, ki jih rejci uporabljajo pri pridelavi hrane, predvsem nafte. Dvignile so se tudi tržne cene žit, kot sta ječmen in koruza. Prašičerejci si tako prizadevajo za takojšnjo pomoč države in tudi za dolgoročne sistemske rešitve. V zvezi s to problematiko so že pisali ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec, a z odgovorom, ki so ga prejeli z ministrstva, nikakor niso zadovoljni. Zato so sklenili, da se še enkrat sestanejo s Pivčevo, da bi ji razložili, v kakšnem stanju se nahaja slovenska prašičereja.
Kmetje užaljeni zaradi odgovorov
Med drugim zahtevajo za rejce 15 tisoč evrov finančne pomoči po pravilu de minimis. S tem ukrepom, ki je bil nazadnje izveden pred desetimi leti, bi se po njihovem mnenju nekoliko izboljšala finančna izčrpanost slovenskih kmetij, kar bi omogočilo nadaljnjo proizvodnjo prašičev. Z ministrstva odgovarjajo, da morajo biti državne pomoči razvojno naravnane in da se bodo raje osredotočili na strukturne ukrepe, ki lahko edini privedejo do izboljšanja stanja v panogi. Nadalje rejci zahtevajo, da se kmetijska zemljišča v državni lasti takoj dajo v najem družinskim kmetijam v prid povečanja prašičerejske proizvodnje.
Bojijo se razprodaje plemenske črede
Od ministrice pričakujejo, da čim prej skliče sestanek med vsemi v verigi, da bi skupaj našli rešitev za slovensko prašičerejo, s situacijo pa bodo seznanili tudi predsednika vlade Marjana Šarca. Tudi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja opozarja na resnost stanja v slovenski prašičereji: "Bojimo se razprodaje plemenske črede, kar bi lahko bila posledica sedanjega stanja." Zato ministrstvo pozivajo, da takoj priskoči rejcem na pomoč, sicer se nam lahko zgodi, kot pravi, da bomo čez čas tudi o uvoženem prašičjem mesu govorili na način, kot danes govorimo o govejem. Prašičerejec Danilo Meolic meni, da bo brez pomoči države veliko rejcev opustilo rejo, samooskrba pa bo posledično še bolj padla. Danilo Potokar s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije meni, da je za preživetje slovenske prašičereje ključen dogovor znotraj verige preskrbe s hrano. "Upamo, da bomo pri tem zbrali dovolj modrosti in ne bomo uničili sektorja, ki je bil nekoč paradni konj slovenskega kmetijstva." Varga vnovič izpostavlja tudi potrebo po uvedbi masnih bilanc. "Z njihovo uvedbo bi potrošnik takoj vedel, kaj kupuje. V tem primeru ne bi imeli 4000 pitancev viška, temveč bi se slovenske klavnice in trgovci za njih stepli."
