Nekdanji direktor Agroservisa Albin Gubič ni škodoval podjetju. To je po sodbi murskosoboškega sodišča potrdilo še višje sodišče, ki je tudi odločilo, da mu mora tožnik povrniti vse pravdne stroške. Gubiča je zaradi plačila 1,2 milijona evrov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (od junija 2013) tožil stečajni upravitelj Agroservisa Tadej Vodičar, češ da ni ustrezno skrbel za premoženje in posle tožeče stranke.
Razrešen po vložitvi predloga
Gubič je bil direktor Agroservisa in lastniško povezanih družb (A Servis, Avto Cit, Vrtnarija Sum Sobota in Avto Ares) od 8. novembra 2010 do 8. julija 2013, ko ga je brez krivdnih razlogov razrešil nadzorni svet. Direktorski položaj je prevzel dotedanji prokurist in lastnik Agroservisa Borivoj Lalović. Gubiča so torej odslovili z direktorskega položaja kmalu po tistem, ko je 28. junija 2013 vložil predlog za prisilno poravnavo tako za Agroservis kot za lastniško povezane družbe razen za družbo Avto Ares.
Na zatožni klopi se je znašel zaradi spornih cesijskih pogodb oziroma pogodb o odstopu terjatev Agroservisa v višini toženega zneska, ki pa jih sam ni podpisal. Konec maja in v začetku junija 2013 jih je podpisal Lalović, ta pa je na zaslišanju tudi izjavil, da Gubiča s tem ni seznanil, ker da se mu to ni zdelo potrebno, saj je bil sam stoodstotni lastnik družbe.
Finančno veriženje s posojili
Po naših informacijah se sporne cesijske pogodbe nanašajo na posel nakupa nekdanje vrtnarije. Ta se je odvil med Agroservisom, finančno družbo MI-SOB in družbo Fakt. Agroservis je dajal posojila družbi MI-SOB (ta je nekaj časa tudi lastniško obvladovala Agroservis), MI-SOB pa je potem denar posojal naprej družbi Fakt. Agroservis in MI-SOB sta v stečaju, družba Fakt pa v likvidaciji.
Podjetje je poslovalo uspešno in ustvarjalo dobiček, pokopali pa so ga sumljivi nepremičninski posli