Župnija Beltinci je z namenom gradnje doma za starejše oktobra 2006 ustanovila gospodarsko družbo Doum. Ta je potem pri NLB najela posojilo za skoraj celotno naložbo, ki je bila vredna približno pet milijonov evrov. Objekt je bil zgrajen za 76 stanovalcev, zdaj je v njem 85 postelj, Dom Janka Škrabana, ki je vrata odprl aprila 2008, pa je posloval v okviru Zavoda sv. Cirila in Metoda, ki je tudi nosilec koncesije, ter družbi Doum plačeval najemnino.
Banka ugodno prodala
Poslovanje doma ni bilo lahko, saj se je gradnja začela, ne da bi imeli za delovanje sklenjeno koncesijo, finančne težave pa so se v zadnjih letih samo še stopnjevale. To je pripeljalo tudi do zaostankov pri plačevanju obveznosti do banke. NLB je zato terjatev do družbe Doum v začetku avgusta 2017 prodala investicijski družbi Ledava, ki ima poslovni sedež v Ljubljani.
Je bil Doum pred stečajem?
Pozornost pritegne podatek, da je Doum po objavljenih bilancah zadnja leta zmanjševal dolg do banke, a hkrati višal tistega do dobaviteljev. Kratkoročne poslovne obveznosti so namreč leta 2017 znašale že 573 tisoč evrov, torej več od osnovnega kapitala. Je bil Doum s tem dolgom in dolgom do banke pred stečajem? Toda leta 2018, torej po sklenitvi posla med NLB in Ledavo, so kratkoročne poslovne obveznosti znašale le še 72 tisoč evrov. S katerim denarjem so bile poplačane, nam ni znano. Prav tako je lahko zgolj špekulacija, da je bil med upniki Douma tudi kdo, ki je kot fizična oseba posojal denar in izstavljal račune, ki so bili potem zajeti v kratkoročnih poslovnih obveznostih.
O dolgu skladu Alfi in o nadškofiji
Konec oktobra letos je prišlo do nepričakovanega zasuka. Ledava je prodala terjatev do Douma v višini skoraj 1,2 milijona evrov skladu Alfi, s katerim je tudi lastniško povezana. Alfi je v tuji lasti in v tem trenutku velja za najpomembnejšega kupca slabih posojil na slovenskem trgu (njegov zadnji v javnosti odmevnejši nakup je bil prav tako oktobra, ko je sklad postal tretjinski lastnik terjatev skupine Tuš).
Zaradi tega posla so se v javnosti že pojavile informacije, da je bila s tem v reševanje beltinske župnije zaradi njenih naložb povlečena tudi ljubljanska nadškofija oziroma Rimskokatoliška cerkev. Na vprašanje, ali med skladom Alfi in Nadškofijo Ljubljana res potekajo pogovori o načinu reševanja finančnega dolga, nam je ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave Blaž Gregorc odgovoril: "Škofije si med seboj znotraj Katoliške cerkve na Slovenskem solidarnostno pomagajo ob izpolnjevanju določenih pravil, ki veljajo za določeno problematiko oziroma odprta vprašanja. V skladu s tem proučujemo situacijo v Župniji Beltinci in iščemo možne rešitve."
Reševanje, ki je propadlo
Finančne težave je še pred svojim odhodom iz Beltincev hotel rešiti tudi župnik Alojz Benkovič, ki je bil ves čas oziroma do 12. septembra 2019 tudi direktor družbe Doum. Zadnje dni avgusta se je povečal osnovni kapital s 505 na 601 tisoč evrov. Predtem sta osnovni kapital tvorila kotlovnica na biomaso in konverzija terjatev, nazadnje pa so na Doum prenesli še dve zemljišči, na katerih stojita dom starejših in kotlovnica. Benkovič je ob svojem odhodu iz župnije za naš medij povedal, da je bilo treba to izvesti zaradi novega dogovora o reprogramiranju bančnega posojila, torej za zavarovanje.
O konkretnih številkah in ozadjih so vsi vpleteni nadvse skrivnostni
