Tisti, ki želijo imeti več od bivalnega prostora - pa ne v kvadratih, ampak v kakovosti -, se vse bolj odločajo za naravno gradnjo in naravne materiale. Tem trendom sledijo tudi v podjetju Snopje iz Ljutomera, ki že desetletje doma in v tujini postavlja hiše iz lesa, slame, trstike, apna in gline.
Razvili so svoj sistem gradenj, s sodobnim pristopom pa se vračajo k tradiciji in uporabi lokalnih materialov, da bi naročnikom omogočili kakovostno bivanje, nam je povedal direktor Tomaž Činč. "Naša ideja je, da se vsakemu naročniku približamo, zanj naredimo posebno zgodbo, da se bo v tej hiši dobro počutil," pravi Činč, ekonomist in finančnik, ki se je po spletu okoliščin znašel v gradbenih vodah.
Za gradnjo z naravnimi materiali se je odločil, ker se mu je zdelo, da lahko gre za zanimivo zgodbo z dodano vrednostjo, pri kateri ustvariš kakovosten objekt, ki zagotavlja dobro počutje. Vsak, ki se loti gradnje z naravnimi materiali, ve, da to ni običajna gradnja, ampak je veliko več. "Pri tem najprej ti gradiš hišo, potem začne hiša graditi tebe."
Gradnja hiš iz naravnih materialov je najbolj razširjena pri Nemcih, Avstrijcih, tudi Angležih, malo pa je v Evropi profesionalnih izvajalcev, ki razvijajo lastne sisteme gradenj z naravnimi materiali. "Vsi sicer uporabljamo podobne materiale: slamo, trstiko, les in glino ... Razlike pa so v izvedbi. Naš sistem gradnje s paneli s slamnatimi balami je še najbolj podoben nemškemu, smo pa večino stvari razvili sami in smo glede tega edinstveni v Sloveniji," poudari. Slama, pove, ima veliko dobrih lastnosti in veliko uporabnost, ki je premalo izkoriščena.
Naravne lokalne sestavine
Pri sestavi sten uporabljajo le naravne materiale, kolikor je mogoče, tudi lokalne surovine. Slamo, ki je osnovni gradnik, zagotavljajo pomurski kmetje, s katerimi so dogovorjeni, da tako kot nekoč oblikujejo kockaste bale in ne okroglih. Domača je tudi glina in delno les, trstiko uvozijo iz Madžarske, že pripravljene ilovnate in apnene omete, ki potrebujejo certifikate, pa za zdaj uvažajo iz Nemčije.
Panele ali stene za objekt izdelajo v delavnici v kontroliranem delovnem okolju, kjer se lahko nadzoruje vlažnost slame v balah. Stena je sestavljena iz lepljenega lesa v širini 36 centimetrov, v ta leseni okvir pa čim bolj stisnejo bale slame. Pri tem nastane ravna stena, na katero nanesejo ilovnato-apneni omet. Delno dokončane stene dostavijo na parcelo in jih postavijo na pripravljeno podlago. "Elemente pripravljamo v delavnici, ne glede na vremenske razmere. Da hišo sestavimo, pa potrebujemo lep, sončen dan." Njihova hiša se od klasičnih gradenj na pogled najbolj razlikuje po tem, da so vogali zaobljeni, ker materiali niso iz cementa, kovinskih profilov pa ne želijo vstavljati.
Manj je več
Pri tem jih vodita tudi moto "manj je več" in spoznanje, da človek za udobje ne potrebuje velikih dimenzij. Bolj pa je treba prisluhniti naravi in njenim zakonitostim, saj se da tako rešiti precej stvari. V njihovih hišah za ugodno klimo poskrbijo z optimalno kombinacijo izolacije in akumulacije, kar prispeva k uravnoteženosti toplote in vlage v prostoru, naravni gradniki pa ustavljajo tudi elektomagnetno sevanje in nezaželene vonjave, še celo mobilni telefon ima eno črtico manj.
Koliko časa je potrebnega od načrta do postavitve hiše? Če proizvodnja ni zasedena, po podpisu pogodbe za pripravo, izdelavo in postavitev hiše, velike kakšnih sto kvadratnih metrov, potrebujejo tri mesece. To pomeni, da je hiša zaprta in pod streho; če je na ključ, lahko računajo na še kakšna dva meseca več. Še prej pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga v Avstriji dobiš v enem tednu, ponekod v Sloveniji pa traja celo dve, tri leta, opozarja Činč.
Najbolj dolgotrajno in zapleteno je pri nas pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj
Načrtujejo dodatne zaposlitve
Trenutno je devet zaposlenih, za prihodnje leto načrtujejo šest dodatnih. "Najbolj potrebujemo tesarje, montažerje in gradbenike. Težko je najti ustrezen kader v Sloveniji, poleg tega pa v naši ozki branži ne gre za povsem klasične gradbenike, ampak se je dela treba priučiti. Pa tudi fizično ni enostavno, delamo v blatu, slama se praši ... in delavci morajo imeti za tako delo voljo in tudi občutek. Kdor se je našel, je ostal. Cenimo pa, če ima delavec delovne navade, da ve, kaj mora narediti, da je odgovoren in spoštljiv do sodelavcev in strank."
Dandanes je dobre delavce težko zadržati. Motivirajo jih tako, da dobijo za slovenske razmere solidno in redno plačo. "Ko sem začel, sem se odločil, da se ne bom šel trdega kapitalističnega izkoriščanja delovne sile in ne bom izčrpal delavcev, kolikor se da. Motivacija je dobra delovna klima, vzdušje, da delavci čutijo lastno zadovoljstvo in vrednost, da se lahko dokažejo. Menim, da nam to kar dobro uspeva."
