V naftni branži je vse mogoče, pravi direktorica MOL Slovenija Valerija Glavač

Marca se je 60 zaposlenih v upravi družbe MOL Slovenija preselilo v novo poslovno stavbo na območju nekdanje kirurgije v Murski Soboti. Sodoben poslovni objekt izraža samozavest podjetja, ki pod vodstvom Valerije Glavač še naprej vztrajno krepi svoj vpliv na področju prodaje naftnih derivatov v državi. Prav tako se na območju srednje Evrope še naprej širi celotna skupina MOL. Tako je pred kratkim član skupine Slovnaft na Slovaškem prevzel 16 bencinskih servisov ruske naftne družbe Lukoil. Skupina bo v kratkem kupila tudi družbo, ki na madžarskem upravlja restavracije Marché.

Ali selitev v nove poslovne prostore pomeni, da sedež družbe dolgoročno ostaja v Murski Soboti?

"Že dalj časa smo iskali možnosti za selitev uprave v večje poslovne prostore. Obstoječi poslovni prostori v Lendavski ulici v Murski Soboti so bili namreč premajhni, saj smo v zadnjih nekaj letih beležili bistveno rast poslovanja. Za zdaj sedež podjetja ostaja v Murski Soboti, saj so za rast in strateški razvoj podjetja pomembni predvsem ljudje in ne lokacija. Dokaz za to so tudi naši dosedanji uspehi."

Kako dolgo boste imeli objekt v najemu?

"Objekt smo najeli dolgoročno za devet let."

Na slovenskem trgu naftnih derivatov je trenutno najbolj vroča novica o umiku družbe OMV iz Slovenije. Pri tem so oči poznavalcev uprte v vašo družbo. Boste kupili njihove bencinske črpalke, s čimer bi postali drugi največji igralec v državi?

"Napovedi prodaje bencinskih servisov podjetja OMV v Sloveniji ne želimo komentirati."

Kako pa bi sicer komentirali razmere na slovenskem trgu, kjer se dogajajo spremembe in ta umik je zagotovo ena najpomembnejših ...

"Maloprodajni trg naftnih derivatov je trenutno zelo odvisen od situacije v zvezi s pandemijo, saj ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa vplivajo na to, da ljudje ostajamo doma. Manj je transporta ljudi in blaga, kar vpliva na zmanjšanje obiskov servisov ter posledično na zmanjšanje prodaje."

Ste pa v zadnjih dveh letih še nekoliko razširili vašo mrežo, ki zdaj obsega 53 bencinskih servisov.

"Še naprej iščemo nove lokacije, pri tem se osredotočamo na regije, kjer smo manj prisotni, kot sta Gorenjska in Primorska. Naš cilj je zagotoviti boljšo pokritost po celotni državi."

Poleg tovrstne organske širitve ste se v preteklosti v Sloveniji že širili tudi s prevzemi družb Eni Slovenija in Tuš Oil, s tega vidika bi bil verjetno naslednji logični korak tudi prevzem servisov OMV ...

"Odgovor je še vedno isti: ne komentiramo. Do danes smo v Sloveniji dosegli desetodstotni tržni delež in to je trenutna situacija."

Mislite, da bo pri odločitvi kogarkoli, ki se bo odločil za nakup servisov OMV, igrala odločilno vlogo možnost za oskrbo tega trga z lastnimi naftnimi derivati, ali lahko pride tudi v Slovenijo takšen igralec, kot je bilo v primeru prodaje servisov OMV v Nemčiji, ko jih je kupila skupina, ki ni klasična naftna družba, temveč se ukvarja z upravljanjem franšiz na različnih področjih?

"Vse je mogoče."

V letu 2019 ste dosegli lepo rast dobička v primerjavi z letom poprej. Kako pa se bo že omenjeno stanje poznalo pri lanskem poslovanju?

"V letu 2019 smo dosegli 4,4 milijona evrov dobička in več kot 300 milijonov evrov prihodkov. Rezultati lanskega leta še niso objavljeni, zato lahko o njih govorimo le v omejenem obsegu. Epidemija je vsekakor vplivala na poslovanje našega podjetja. Kot rečeno, predvsem ukrepi v smeri omejitve gibanja državljanov, zaradi katerih je posledično padla prodaja naftnih derivatov na bencinskih servisih. Na nekaterih, kot so recimo tisti ob avtocesti, je padla občutno. Lansko leto je bilo v državi tudi zelo malo turistov. Tudi drugi ukrepi, kot je zaprtje gostinskih obratov in avtopralnic na bencinskih servisih, so botrovali manjši prodaji drugega blaga, ki ga ponujamo. Izpad prodaje smo delno ublažili z internimi ukrepi na področju optimizacije procesov in stroškov, tako da smo kljub vsemu glede na okoliščine lahko zadovoljni s poslovanjem v lanskem letu."

Celotna skupina MOL zasleduje strategijo, na podlagi katere se želi družba do leta 2030 preoblikovati v kemično korporacijo. Hkrati dajete večji poudarek širjenju maloprodajne ponudbe. Je epidemija kakorkoli vplivala na izvajanje te strategije?

"Pred nekaj tedni smo predstavili revidirano strategijo Skupine MOL, ki jo imenujemo 2030 plus. Glavne usmeritve so ostale enake kot pri prvotni strategiji iz leta 2016, torej gre za preoblikovanje proizvodnje goriv v proizvodnjo petrokemičnih izdelkov. V zvezi s tem so bile znotraj skupine že izvedene večje investicije, kot je na primer investicija v proizvodnjo poliola v madžarskem Tiszaujvarosu. Se je pa v posodobljeni strategiji spremenila časovnica, saj se bo treba preoblikovati bistveno hitreje. Skupina si intenzivno prizadeva za zniževanje izpustov CO2, gremo v smer krožnega gospodarstva, zato se podajamo tudi na nova področja, kot sta predelava in recikliranje odpadkov. Že nekaj let proizvajamo bitumen, ki je delno izdelan iz odpadnih gum in je bistveno boljše kakovosti. Proces preoblikovanja goriv v kemikalije se bo nadaljeval s polno hitrostjo, saj želimo zmanjšati delež motornega goriva v rafinerijskem sistemu in do leta 2030 pretvoriti 1,8 milijona ton v petrokemično surovino. Znesek celotnih investicij v osnovna sredstva za preoblikovanje tako imenovanega downstream segmenta našega poslovanja bi lahko v naslednjih letih dosegel okoli štiri milijarde evrov. Usmerjamo se tudi na področje električne mobilnosti in alternativnih goriv, razmišljamo o potencialih vodika. Na področju maloprodaje je naš cilj postati digitalno usmerjen prodajalec potrošniškega blaga. Tako bomo v naslednjih mesecih izvedli korenite spremembe na področju programa zvestobe, vključno z uvedbo interaktivne mobilne aplikacije. Eno pomembnih področij, ki se jim bomo v prihodnosti posvetili v še večji meri, je tudi priprava hrane za na pot."

Pred dvema letoma ste v družbi ocenjevali, da bo prodaja goriv v naslednjem desetletju počasi še naraščala, za tem pa bo prišlo do padca, ki bo posledica prihoda električnih vozil. Se ta prehod dogaja s predvideno dinamiko, se ustavlja ali je celo hitrejši?

"Ocenjujemo, da bodo nekatere spremembe prišlo hitreje, zato smo v skladu z revidirano strategijo tudi sami pospešili izvajanje nekaterih projektov. Pri napovedih prihajajočih sprememb je ključna priprava več možnih scenarijev in spremljanje dogajanja, saj se lahko že v enem letu veliko spremeni. Zadeve aktivno spremljamo in temu prilagajamo našo ponudbo. Intenzivno delamo na področju električne mobilnosti, postavljamo električne polnilnice, danes imamo v Sloveniji že dvanajst hitrih in eno ultrahitro, trenutno dodatno vgrajujemo še dve polnilnici. Če pa govorimo o celotni skupini, bo v kratkem na voljo že skoraj 200 lokacij s hitrimi polnilnicami, kar predstavlja deset odstotkov celotne mreže."

Kaj je Sloveniji prinesla deregulacija cen goriv? Med potrošniki velja splošno prepričanje, da je pri vseh ponudnikih prinesla višje cene bencina in dizla. Imajo prav?

"Zaradi zakonodaje s področja varstva konkurence žal o oblikovanju cen goriva ne morem govoriti."

Pri zasnovi stavbe ste vključili več sodobnih elementov, veliko je manjših pisarn za sestanke pa tudi odprtih delovnih prostorov. Katere cilje ste pri tem zasledovali?

"Ena naših boljših odločitev je bila, da smo pri načrtovanju prostorov vključili strokovnjake. Pri tem smo sodelovali z družbo Kragelj arhitekti, ki je specializirana za načrtovanje delovnih prostorov. Sledili smo najnovejšim trendom na trgu, ki spodbujajo kreativno delo in vplivajo na motivacijo in dobro počutje zaposlenih. Zasnovali smo koncept, po katerem imamo na voljo prostore za individualno delo, sodelovanje, učenje pa seveda tudi nekaj prostorov za druženje. Individualno delo bo še vedno pomembno, saj predstavlja več kot 50 odstotkov delovnega časa zaposlenih. Vedno več časa namenjamo tudi sodelovanju in učenju, zato imamo veliko skupnih prostorov z različno opremo, kjer lahko imajo sodelavci sestanke ali pa se pogovarjajo o določenih projektih."