V Pomurju zaznavajo več nasilja v družini: Veliko moči je treba, da žrtev zmore oditi

Ker je treba družbo vedno znova opominjati na ničelno toleranco do nasilja, Center za socialno delo (CSD) Pomurje s Policijsko upravo (PU) Murska Sobota vsako leto organizira posvet, na katerem opozarjajo na problem nasilja nad ženskami. Letos posveta zaradi covida ni bilo, kljub temu pa so pristojni tudi s pomočjo medijev opozarjali, da nasilje ni le osebni problem žrtve, ampak družbe. "Nasilje v družini se še vedno prepogosto razume kot zasebna, družinska sfera, pa vendar to ni, saj gre za skupni družbeni problem, ki vpliva na vsa področja življenja," poudari Sandra Fekonja, direktorica CSD Pomurje. V okolju je še zmeraj najbolj prepoznano fizično nasilje, vendar je to le del zlorab.

Nasilje v družini

Pomurje je lani izstopalo po porastu nasilja v družini. CSD Pomurje je ugotovil 20-odstotni porast števila primerov v primerjavi z letom 2019. "Sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije in omejitve gibanja so spreminjali naš vsakdan in se na žalost kažejo tudi v povečanju nasilja v družini. Socialna izolacija, prostorska utesnjenost, stres in negotovost v kriznih razmerah pa tudi poslabšanje socialnega stanja so dejavniki tveganja za nasilje v družini," pojasni Fekonjeva. V letu 2019 je bilo v regiji prijavljenih 97 primerov nasilja v družini, v letu 2020 jih je bilo 117, do konca novembra letos 86.

Tudi v varni hiši Pomurja so bili polno zasedeni. "Klicev v času epidemije zaradi nasilja v družini je veliko, a le malo žensk se odloči za odhod od doma. To pripisujemo različnim razlogom, med drugim negotovosti, ki jo prinašajo razmere. Vendar večjih razlik v številu nastanitev v varni hiši letos v primerjavi s preteklimi leti ni zaznati," pove Janja Legen, strokovna vodja varne hiše Pomurja. Lani so imeli neprekinjeno vključenih 28 uporabnikov, med njimi 15 žensk in 13 otrok, letos 30 uporabnikov - 18 žensk in 12 otrok. "Pri uporabnicah je zaznati stisko in tesnobo zaradi omejitev, zato je potrebnih več pogovorov in sprostitvenih aktivnosti. Veliko časa še vedno posvečamo otrokom, ki zaradi šolanja na daljavo v času karanten potrebujejo ogromno pomoči pri šolskem delu," razloži Legnova.

Največ je psihičnega nasilja

V CSD Pomurje največkrat obravnavajo psihično nasilje, ki se kaže kot zmerjanje, poniževanje, obtoževanje, sledi fizično nasilje, žrtve pa največkrat poiščejo pomoč, ko so že tako psihično uničene, da ne zmorejo več. "Pa tudi, ko se bojijo za svoje življenje ali življenje svojih otrok. Dejstvo pa je, da še vedno ne vemo, koliko je sivega polja, saj do nas pride le peščica najhujših prijav. Ne vemo, koliko je še mater, deklet, prijateljic, sodelavk, ki se vračajo k povzročitelju nasilja in o tem ne zmorejo spregovoriti ali ne zmorejo poiskati pomoči," je zaskrbljena direktorica CSD Pomurje. Žrtev velikokrat vztraja v odnosu tudi zato, ker se nasilja ne zaveda, še posebno ko gre za psihično in ekonomsko nasilje, doda strokovna vodja varne hiše. Žrtve prav tako ostajajo zato, ker jih je strah izgube doma, zaradi finančne odvisnosti, prepričanja, da otroci potrebujejo očeta, zaradi strahu pred partnerjevim odzivom na odhod pa tudi zaradi pričakovanj, prepričanj in pritiskov družbe do žensk, ki so povezani z njeno vlogo. "Veliko moči je treba, da žrtev zmore oditi od doma in vztrajati pri svoji odločitvi, zato na proces pomoči najbolj vpliva motiviranost uporabnice, pa tudi odzivi bližnjih," poudari Legnova.