V razpravi o Pomurskih lekarnah padajo vedno težje besede

Timotej Milanov Timotej Milanov
09.07.2019 17:34

Na izjavo za javnost zaposlenih se je odzval tudi soboški župan in jim očital, da so se oglasili šele, ko so ogroženi njihovi privilegiji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zaposleni v Pomurskih lekarnah nasprotujejo razdruževanju javnega zavoda. 
Nataša Juhnov

V razpravi o prihodnosti Pomurskih lekarn padajo vse težje besede med vodstvom soboške občine in zaposlenimi v javnem zavodu. Na dogajanje v lekarnah so se odzvali zaposleni, ki so proti razdruževanju javnega zavoda. "Odločno obsojamo politično motiviran razdruževalni odnos in interes župana ter direktorja občinske uprave Mestne občine Murska Sobota. Prepričani smo, da ima sedanja regijska organiziranost lekarniške dejavnosti v Pomurju številne sistemske prednosti in zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti preskrbe prebivalstva z zdravili," so med drugim zapisali v izjavi za javnost. V Pomurskih lekarnah je trenutno 97 zaposlenih. "Pomurske lekarne morajo ostati enovit javni pomurski zdravstveni zavod in zaposleni se bomo za to odločno borili," odgovarjajo na poteze soboške občine, ki je začela z ustanavljanjem novega lekarniškega javnega zavoda. Pri tem izražajo upanje, da bodo njihova prizadevanja podprli tudi uporabniki storitev javnega zavoda.

Očitki letijo z obeh strani

A na interes občanov se sklicuje tudi soboški župan Aleksander Jevšek, ki se je na pisanje zaposlenih ostro odzval z besedami, da njihov zapis dokazuje, da so se zaposleni v Pomurskih lekarnah sposobni oglasiti zgolj takrat, ko so ogroženi njihovi privilegiji. "Ko je mestna občina več let opozarjala na nezakonitosti v Pomurskih lekarnah, se zaposleni niso oglasili. Niso protestirali proti svojemu direktorju Ivanu Zajcu, ki je odgovoren za dražja zdravila in posledično slabšo kakovost dejavnosti. Dejstvo, da država in občani plačujejo več za zdravila, ker se branijo izbrani dobavitelji, jih ni motilo," piše Jevšek, ki vnovič izpostavlja očitke, da v Pomurskih lekarnah pod vodstvom Zajca niso izvajali javnih naročil pri nabavi zdravil, zaradi česar si soboška občina že več let prizadeva za njegovo menjavo. Pri tem, kot je znano, Sobočani niso uspešni, saj Zajca podpirajo v vseh ostali občinah ustanoviteljicah lekarn.

Soboška občina je suverena

Kot smo že poročali, je na aprilski izredni seji soboškega mestnega sveta, posvečeni dogajanju v Pomurskih lekarnah, Jevšek dal Zajcu 60 dni časa, da odstopi z mesta vršilca dolžnosti direktorja lekarn. Ker se to ni zgodilo, je mestni upravi naročil, da prične s postopki za izločitev mestne občine iz Pomurskih lekarn, delitev premoženja lekarn in ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo opravljal lekarniško dejavnost na območju mestne občine. "Mestna občina Murska Sobota je suverena. Sama odloča, kje bo soustanoviteljica javnega zavoda oziroma družbenica v gospodarski družbi. Suvereni smo tudi pri odločitvi za izstop. Nobeden drug ne odloča namesto nas. Ne zaposleni v Pomurskih lekarnah, ne razni prišepetovalci, ne tudi ostale občine," še piše soboški župan, ki dodaja, da so pripravljeni izkoristiti vsa pravna sredstva za zavarovanje premoženja občine.

Zaposleni: Nimamo privilegijev

Na njegov odgovor so spet z obsežnim sporočilom za javnost reagirali zaposleni v lekarnah, ki so med drugim izrazili prepričanje, da neizvajanje javnih naročil ne pomeni dražjih zdravil za občane. "Za ceno zdravil se pogaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za vse zavode v Sloveniji. Cena posameznega zdravila na recept je enaka v celotni Sloveniji. ZZZS se torej s proizvajalci pogaja za cene vseh zdravil skozi vse leto za vse lekarne -zasebne in javne zavode." Pri tem ima po prepričanju zaposlenih ZZZS kot plačnik neprimerno boljše pogajalsko izhodišče, kot bi ga imele posamezne lekarne ali kateri koli javni lekarniški zavod. Zaposleni, pišejo, nimajo nikakršnih privilegijev, ki jih omenja Jevšek, temveč njihove pravice in dolžnosti opredeljujejo enaki javni predpisi kot ostalim javnim uslužbencem. Pri tem še menijo, da ustanovitev novega lekarniškega zavoda nima podlage v zakonu o lekarniški dejavnosti: "Saj mrežo z določanjem lekarn s sklepom določa minister, pristojen za zdravje. Razlogi, ki bi glede na kriterije, določene v zakonu, utemeljevali ustanovitev nove lekarne na območju Mestne občine Murska Sobota pa po našem trdnem prepričanju ne obstajajo."

Vzrok težav vidijo v Expanu

Zaposleni nato še sami odgovarjajo na vprašanje, zakaj želi župan uničiti Pomurske lekarne in ustanoviti Soboške lekarne. Po njihovem razumevanju odgovor ponuja starejši promocijski material za paviljon Expano, ki ga je občina letos odprla pri Soboškem jezeru, v katerem piše, da naj bi Pomurske lekarne zanj prispevale dva milijona evrov. "To se seveda ni zgodilo, saj za to po našem mnenju niti ni pravne podlage. Ker vam ta sredstva očitno manjkajo, vaše ravnanje razumemo kot maščevanje, ustanovitev Soboških lekarn pa kot projekt, iz katerega bi lahko ne glede na pravno dopustnost financirali projekte, ki z zagotavljanjem javne lekarniške službe nimajo nikakršne zveze."
Soboška občina je že leta 2016 predlagala delitev dela štirimilijonskega presežka lekarn iz poslovanja v preteklih letih med občine ustanoviteljice, a vodstvo lekarn na to takrat ni pristalo, so pa kasneje pristali, da se del presežka nameni za projekt regijskega pomena, zato so Sobočani predlagali, da se polovico presežka - dva milijona evrov nameni za projekt Soboškega jezera. Kasneje, leta 2017, ko se občine niso zedinile okoli projekta, za katerega naj bi nakazali denar, so v lekarnah vseeno del presežka, 1,8 milijona evrov, nakazali občinam ustanoviteljicam, te pa so si ga razdelile po ključu števila prebivalcev - soboški občini je tako pripadlo okoli 300 tisoč evrov.

Občina: Želimo izstopiti iz vlaka, ki drvi v prepad

Pisanju zaposlenih je kmalu spet sledil odgovor občine, tokrat zadnji, pravijo, v katerem so zapisali, da je ohranitev Pomurskih lekarn mogoča samo ob menjavi sedanjega vodstva zavoda - in ne, kot piše, v brezplodni javni polemiki z županom. Pri tem izpostavljajo primer farmacevtskega podjetja Galex, v katerem so bile Pomurske lekarne nekoč največji posamični lastnik, kasneje pa je končal v ruski lasti. Posledično je iz posrednega lastništva pomurskih občin odšla tudi soboška družba Vitapharm, ki je največji dobavitelj zdravil za Pomurske lekarne. V tej je namreč Galex imel 49-odstotni lastniški delež, danes pa je družba v celoti v lasti ljubljanske Kemofarmacije. "Če zaposleni resno mislijo, ko trdijo, da želijo enotne Pomurske lekarne, vedo, kaj morajo storiti, preden bodo zaradi vodstva doživeli isto usodo, kot sta jo Galex in Vitapharm. Zato mestna občina iz tega vlaka, ki drvi v prepad, namerava izstopiti, preden bo prepozno."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta