Prvo denarno nadomestilo za brezposelnost bo 141 delavk in delavcev Escade, ki so od 7. julija vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, prejelo avgusta za julij, medtem ko bodo neizplačano plačo za junij in šest dni v juliju, neizplačan regres, stroške prevoza na delo in druge pravice prijavljali v stečajnem postopku. Kot je povedala Zdenka Bobovec, sekretarka pomurske regijske organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je stečajna upraviteljica na nedavnem sestanku z zaposlenimi povedala, da bo njihova pisarna poskrbela za izračun terjatev za vse zaposlene, te pa bodo potem s podpisi delavcev v svežnju vložili na sodišče. Delavce bodo s tem razbremenili dolžnosti, da bi posamezno prinašali vloge na sodišče.
Neizplačana plača je prednostna terjatev, medtem ko regres to ni. To pomeni, da so možnosti za poplačilo ob predvidoma majhni stečajni masi majhne. Stečajni dolžnik namreč že nekaj časa nima v lasti nepremičnega premoženja oziroma proizvodne in poslovne stavbe, saj jo je DUTB prodala maja letos družbi Arcont, ta pa je zdaj del objekta oddala stečajnemu dolžniku v najem za potrebe skladiščenja strojev in opreme. Gre za 800 šivalnih in drugih strojev, šivalno opremo ter približno 200 kosov dokončane proizvodnje. To opremo bosta dva delavca, ki sta ostala zaposlena v stečajnem postopku, prestavila v najete prostore.
Podjetje torej ni bilo lastnik nedokončanih oblačil, ki so jih nekaj dni po objavi stečajnega postopka 15. junija zapakirali in odpeljali drugam. Kje so jih sešili do konca, delavke in delavci gornjeradgonskega podjetja niso izvedeli. Kje sploh še šivajo za Escado, ni znano, so pa pred dobrimi desetimi leti za to blagovno znamko šivali pri nas v Gornji Radgoni, Muri in mariborskem podjetju April. April je v stečaju od januarja lani. Ob teh lokacijah so imeli proizvodnjo še v Romuniji, na Hrvaškem in Kitajskem. Ob tem spomnimo, da so po prvem insolventnem postopku za Escado leta 2009 zaposleni v gornjeradgonskih podjetjih Epas in Elos-Escada obdržali delo, kratko pa so potegnile hčerinske družbe. Izgubile so namreč terjatve do krovne družbe, kar je okrnilo njihovo stabilnost poslovanja.
Delavci gornjeradgonskega tekstilnega podjetja, ki so zdaj ostali doma, glede možnosti za novo zaposlitev tudi po prvem šoku, ki so ga doživeli s stečajem podjetja, niso preveč optimistični. Da bi proizvodnjo šivanja vrhunskih ženskih modnih oblačil, ki so ga zaposleni obvladali, zagnal kdo drug, pa tudi ni obetov.