Zdravstveni dom (ZD) Murska Sobota v solasti 12 pomurskih občin z območja soboške upravne enote bi lani po treh desetletjih skorajda dobil nov ustanovitveni akt, ki je potreben za razvoj in zakonitost delovanja javnega ZD. Obravnavale in vsaj v prvi obravnavi sprejele so ga praktično vse ustanoviteljice, a se je zalomilo z željo po 24-urni zobozdravstveni službi. To določilo so namreč v mestnem svetu soboške občine z amandmajem vključili v besedilo akta brez upoštevanja potreb in finančnih posledic za zagotavljanje tovrstne storitve. Odlok mora sprejeti v enaki obliki in enakem besedilu vseh 12 soustanoviteljic, kar pa se posledično ni zgodilo, poleg tega so v ZD in mestni upravi, kjer so bili od vsega začetka kritični do določila o dežurni zobozdravstveni službi, pridobili mnenje računskega sodišča in zdravstvenega ministrstva, ki izkazuje, da takšno določilo ni v skladu z zakonom.
ZD bi moral opredeliti tudi obseg, pogoje in določiti način financiranja te razširjene dejavnosti. Zapis v odloku je tako zgolj mrtva črka na papirju in ne zagotovilo, da bo storitev financirala država. To so naivno upali tudi župani v svetu pomurske razvojne regije, do kamor je prišla razprava o dežurni zobozdravstveni službi v regiji. Podlaga za financiranje zdravstvenih storitev je namreč opredeljena v splošnem dogovoru za posamezno pogodbeno leto, na podlagi katerega izvajalci sklepajo pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ravno tako se storitev ne sme opravljati drugače, kot to velja za dežurstvo, ki se opravlja kot javna služba in se financira s sredstvi zdravstvene zavarovalnice, kar tudi pomeni, da se ne more financirati iz presežkov poslovanja. V soboškem ZD so že takrat za občine pripravili dva finančna modela – po prvem bi bilo zagotavljanje dežurne zobozdravstvene službe zagotovljeno vse dni v letu, kar bi občine stalo slabih 373 tisoč evrov na letni ravni, po drugem pa bi bil dežurni zobozdravnik zagotovljen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dneh štiri ure dnevno, in sicer od 18. do 22. ure. Po tem predlogu bi strošek znašal dobrih 36 tisoč evrov na letni ravni. Trenutno je dežurstvo organizirano štiri ure dopoldne ob sobotah, nedeljah in praznikih v prostorih soboškega ZD.
Zdaj so v mestni upravi po dogovoru z ostalimi ustanoviteljicami na mizo dali nov ustanovitveni akt, saj vprašanje dežurne zobozdravstvene službe ne more biti ovira za sprejem akta, ki je tako zelo pomemben za javni zdravstveni zavod. Tokratni predlog eksplicitno ne vključuje dežurne zobozdravstvene službe, a omogoča, da se obseg, organizacija in finančne obveznosti za tovrstno storitev dogovorijo s pogodbo med ustanoviteljicami in ZD. Za to možnost se bodo lahko odločile tudi ostale pomurske občine in ne samo 12 ustanoviteljic soboškega ZD, če bodo storitev želele omogočiti svojim občanom. Soboška občina je tako v letošnjem proračunu za dežurno zobozdravstveno službo rezervirala 15 tisoč evrov. Ustanovitveni odlok, ki so ga v ponovni prvi obravnavi sprejeli mestni svetniki, bo sedaj nadaljeval pot po ostalih občinskih svetih občin Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina.
Dežurna nočna zobozdravstvena služba je ta trenutek v državi organizirana le v okviru mariborskega ZD, do izbruha epidemije koronavirusa, marca 2020, pa je bil nočni zobozdravnik na voljo tudi v Ljubljani. Gre za nadstandardno dejavnost, ki je ne krije zdravstvena zavarovalnica, ampak jo morajo sofinancirati občine ustanoviteljice ZD, pacienti pa plačajo participacijo in tudi samo storitev, če prihajajo iz drugih občin. V Ljubljani so imeli leta 2019 v okviru nočne ambulante vsega 3364 pacientov, kar nanese dobrih 9 pacientov na noč, pri čemer vsi v ambulanto seveda ne prihajajo z nujnimi stanji. V Mariboru so lani v okviru nočne zobozdravstvene ambulante v povprečju na dan oskrbeli manj kot osem pacientov.
