Sabina Košmrl Kaučič ni le profesorica, je tudi oziroma predvsem mama treh otrok, vlogerka, predavateljica, govornica, pisateljica, avtorica priročnika Srčni učitelj in utemeljiteljica tečajev Magičnost življenja, na katerih lahko spoznate orodja, metode in tehnike za opolnomočenje. Kdor jo je že imel priložnost poslušati, sodelovati na njenem seminarju ali bil na posvetu, ve, da se v njeni bližini počutiš tako pomirjeno, varno, ljubljeno, da si upaš srečati s svojo najbolj globoko potlačeno bolečino. Kot ljubeč mamin objem te vodi do osvoboditve in najboljše verzije sebe, ki se skriva v tebi. To pa je tudi temelj, ki omogoča pristne in svobodne medosebne odnose, s katerimi ustvarjamo magičnost našega življenja.
Pogosto slišimo, da ko bomo imeli dobre odnose, bomo bolj uspešni. Pa je res tako?
Odvisno, kaj je za nas uspešnost. Ko sem postajala bolj in bolj »uspešna«, bolj in bolj zaposlena, prejemala čudovite povratne informacije o svojem delu, imela veliko predavanj, polne tečaje itn., mi je moj mož rekel, da se tega več ne gre. Da družina ne bo živela brez mene, videla me bo pa samo še na podcastih in intervjujih ali kaj? Takrat sem bila zelo jezna, užaljena in prizadeta, danes pa sem mu predvsem hvaležna. Zaradi njega me delo ni posrkalo. Postavila sem si drugačne prioritete, postala bolj iskrena s seboj in spoznala, da se še marsikje dokazujem, se ženem za več in več. Zdaj recimo popoldan ne delam več, svoje življenje zavestno uravnotežim in veliko bolj uživam.
Pa še bolj uspešni ste.
Dejstvo je, da sama sebe zdaj vidim veliko bolj uspešno žensko kot prej.
Pa odnosi?
Na odnosih temelji vse, najpomembnejši je tisti, ki ga imamo s seboj. Če tu zaškripa in če sam sebe ne znaš podpreti takrat, ko pride stiska, ki pa se v hektičnem življenju, kakršnega živimo, lahko zgodi tudi desetkrat na dan, te to izčrpava. Pa tudi če imaš urejene odnose, podpornega moža in otroke – le ti si s seboj 24 ur na dan. Stik s samim seboj je treba nenehno negovati, na tem temeljijo vsi drugi odnosi.
In kako negovati to vez?
Z mojimi magičnimi ljudmi vedno naredim vajo. Se spomnite občutka, ko vas nekaj stiska, grize? To točko poiščemo v svojem telesu in ozavestimo odprto bolečinsko jedro, ki pa se ga več ne prestrašimo – z ljubeznijo obstanemo s svojimi občutki, si povemo, da smo varni. Udeležence naučim, kako energijsko narediti transformacijo in prebroditi to stisko. Ko se ljudje nehajo bati svoje stiske, se lahko začne celjenje.
Najlažje je seveda potlačiti.
Ženske znamo dobro potlačiti, ker smo multipraktiki in nimamo časa, da bi se ukvarjale s tem, kaj nas grabi. Pa saj še lahko diham in ne teče kri, a ne? Ampak to je treba sproti sanirati in se vračati v svoj mir, prav zato so tako pomembne te tehnike.
Torej moramo biti resnično iskreni sami s seboj?
Temu rečem, da moramo razvijati dvojni pogled. Z enim smo vedno zazrti navzven, moramo pa se tudi zazirati vase. Zakaj sem danes tako razdražljiva, sitna, kaj me muči … Na tečajih izpostavim, kako postati bolj pozoren na to, kaj nam ljudje zrcalijo. Imam tri otroke in pri vsakem deluje nekaj drugega. Če znaš pristno opazovati sebe in druge, se lahko veliko bolj učinkovito povežeš s sočlovekom.
Pridejo k vam na posvet tudi moški?
Včasih me najdejo preko službenih izobraževanj ali pa jih k temu spodbudijo žene ali partnerke. Ne pridejo pogosto, a ko pridejo, so navdušeni in krasno sodelujejo, me priporočajo naprej … Vsa orodja usvajamo skozi prijateljski klepet in kmalu zelo intuitivno ugotovim, kaj je tisto, kar moramo nagovoriti. In ko zadanem, se jim kar smeji: »Sabina, kako si vedela.« Skozi prijetno, prijateljsko, varno in iskreno vzdušje se odprejo. Tudi sama odkrito govorim o svojem zakonu, povem, kje vidim največ razlik med moškimi in ženskami, kako te razlike izkoristiti za rast in napredek. Slišim tudi veliko zgodb, koliko gorja so dali skozi, koliko so potlačili ipd. Ženske si podelimo bremena, gremo na klepet in se potolažimo. Moški pa med prijatelji ne govorijo odprto o svojih čustvih in bolečinah.
Pridejo k vam tudi pari pred ločitvijo?
Bolj pogosto pride samo ženska, ki želi raziskati, kako lahko izboljša odnos ali učinkoviteje podpre partnerja. Ko prideta oba na terapijo, nam je cilj zgraditi mostove, kjer so bili zidovi, iskreno spregovoriti in doseči mir na obeh koncih, tudi če nato pride do ločitve. Lepo je, ko spoznamo, da zveza nikoli ni napaka. Eni odnosi so pač začasni, a to še ne pomeni, da so manjvredni. Včasih kratki odnosi pustijo večji pečat kot leta in leta zakona z nekom. Če se odnos konča, to ni neuspeh. Skozenj smo se zagotovo veliko naučili.
Ampak včasih je konec težko sprejeti …
Karkoli se ti pretresljivega v življenju zgodi, te sprva pogosto vrže v paniko, stres, v vlogo žrtve. Ko se zmoreš pomiriti, sprejeti, pogledati z drugega vidika, se tragedija spreobrne v priložnost. Dojameš, da tvoji dosežki niso nekje zunaj tebe, ampak da lahko vse zgradiš znova, ker imaš vse, kar potrebuješ, v sebi. Treba je ozavestiti temelje, mite in programe, ki jih je vsadila družba: dokončaj šolo, izobrazi se, bodi najboljši v službi, najdi super partnerja, imej otroke, zgradi hišo, gradi svoj uspešen posel, zasluži denar in potem boš postal Nekdo. S pomočjo različnih tehnik ponotranjimo zavedanje, da smo že tukaj in zdaj vredni, pomembni, dragoceni, ljubljeni, veličastni, uspešni, sposobni. Pomembno je, da se ne sprejemamo samo takrat, ko smo v »energiji zmagovalca«. Ko nehamo nasedati umetnim pritiskom družbe, začnemo kreirati svoje življenje iz navdiha, miru, harmonije.
Na neki točki v svojem življenju sem ostala sama s svojima deklicama. Živela sem finančno omejeno in bilo je strašljivo, dokler se nisem odločila, da iz tega naredim dogodivščino, da ne bom žrtev. Odkrile smo, da življenje ni nujno manj bogato, če si finančno omejen. In to, da smo bile takrat lahko veliko skupaj, je bil zame luksuz.
Prav zaradi pomanjkanja časa imajo uspešne ženske pogosto občutek, da niso popolne mame.
Ni nam treba izbirati med družino ali kariero, lahko imamo oboje. Je pa res, da če je mama zelo odsotna, tega ne bo nadomestila z ničemer. Veliko uspešnih žensk živi po urniku, ampak otrok ni na gumb, ustvarjen za življenje na uro. Kako naj si razlaga, da se lahko mamici zaupa le med četrto in šesto uro popoldan? Vsak otrok ima kdaj kakšno stisko, ker odrašča, spoznava svet, ga dajejo hormoni itd. In ob sebi potrebuje svoje starše – fizično in psihično. Če je to jasno, da čeprav ljubim svoje delo in delam dobro za družbo, svet, je moja družina še vedno na prvem mestu, bo otroku veliko lažje. Pa tudi mami.
Včasih, ko se po dolgem delovniku vrnemo domov, je prav biti mama najtežje.
Interakcija z otroki je pogosto naporna, sploh ko smo raztresene, utrujene, obremenjene. Otrok intuitivno začuti, kje te boli - in ravno tam te bo zbadal – a v resnici zato, da bi to ozavestila in presegla, se s tem soočila, to pocelila. Ker je otrok manjši, mlajši in šibkejši, nas hitro zamika, da bi ga enostavno odgnali, nadrli. A to njegovo zbadanje je njegovo darilo nam, tako nam pomaga ozavestiti to, kar nas obremenjuje. Takrat pride prav vaja za celjenje bolečinskega jedra. Je pa pomembno, da smo z otrokom odkriti, priznati recimo, da smo danes slabe volje, ampak da ni on kriv, da imamo težave, a jih bomo uspeli rešiti. Otrok mora vedeti, da je mama dobro, sicer njegov svet začne razpadati.
Kako pa se lahko pogovorimo z najstniki?
Najstniki imajo še bolj izostrene »energijske antene«. Dobesedno »smrdi« jim naš strah in naša notranja nestabilnost. Želijo si jasnosti in tega, da znamo biti njihov steber, ko jih razganja; da nimamo velikih ran, ki se odpirajo ob njihovem »najstniškem vedenju«. Tudi pri njih je ključna iskrenost, prav tako je koristno pri sebi izboljševati to, kar bi želeli spremeniti pri njih. Najstniki morajo vedeti, da so nam pomembni, da smo jim dostopni, da nam je družinska sreča, sloga, zdravje, pristni odnosi, pomembnejše od »uspeha«, denarja, kariere.
Pa čeprav je včasih tudi posel »naš otrok«.
Seveda, tudi v našem delu je naše srce, kariera nas izpolnjuje, ne le osrečuje. A družina se lahko hitro počuti odveč, ko nam steče posel, ko tam dobivamo potrditve in komplimente, ko delu namenjamo ogromno svojega časa.
In kako naj to rešimo?
Kot se Mali princ zaveda, da je veliko lisic na tem svetu … le ena pa je NJEGOVA lisica, se moramo tudi mi zavedati, da vsa »slava« in priljubljenost v družbi ne odtehta topline, ki jo imamo v svojem najožjem krogu najtesnejših družinskih članov in prijateljev. Potrditve v službi, všečki na socialnih omrežjih, nimajo prav veliko teže, ko recimo zbolimo, se soočamo z večjimi izzivi ali ostarimo. Prizadevamo si biti lepe, uspešne, priljubljene ... Fama zmagovalke je lahko hitra past, ki te odpelje od družinskega življenja in pristnosti, predvsem pa od same sebe. Prerasti moramo otroško željo »biti odličnjakinja v razredu«.
Tu je še primerjanje z drugimi.
Če te žene tekmovalnost in primerjanje, nimaš nikoli dovolj, mir in pristnost se vztrajno izmikata. To, da se ne primerjaš in deluješ skladno s svojim srcem, da nisi odvisen od pohval ali kritik drugih, je znak zrelosti. Tisti, ki je notranje umirjen, bo sočutno gledal na svet. Nekdo, ki je vznemirjen, bo povsod preverjal, kaj je narobe. Misli in besede pripadajo tistim, ki se jim porajajo oziroma jih izgovarjajo. Tuje misli in besede o tebi velikokrat povedo več o tistem, ki jih ustvarja, kot o tebi. Nikoli ne bomo všeč vsem - in ko se sprijaznimo z dejstvom, da popolne ne bomo nikoli, nas to osvobodi.
Naša vrednost ne leži v statusu, partnerstvu, v tem, da te nekdo pohvali, poboža, objame, da ti nekdo reče, da si popolna. Če imaš dobro postavljene svoje temelje, če imaš rada svoje življenje tudi, ko stvari ne tečejo po načrtu, gradiš zaupanje in veš, da si dobro, da so ti namenjene lepe stvari.
Sicer pa na Zemljo nismo prišle samo delat, temveč tudi uživat v svojem telesu, hrani, spolnosti, dogodivščinah. Včasih je dobro kakšno poslovno priložnost izpustiti, delati manj ur na teden, da smo bolj spočiti, bolj povezani s partnerjem in imamo dovolj energije za intimnost.
Tudi moški si želijo biti uspešni in hkrati biti dober partner, me pa pogosto tega niti ne opazimo.
Moški si predvsem želi imeti ob sebi zadovoljno žensko. Medtem ko me izražamo nezadovoljstvo, da bi se stanje še izboljšalo, oni to dojemajo kot kritiko, kot da oni niso dovolj dobri in da nikoli ne bodo.
In potem se jim zdi, da jih ne spoštujemo.
Tako to razumejo. Ali pa recimo, ko znajo odločno »v moški energiji« postaviti mejo – takrat jih velikokrat emancipirane ženske skušamo ustaviti, si želimo, da bi tudi oni vzgajali na mehkejši »ženski način«. Velikokrat nevede in nehote krademo očetovo avtoriteto, da jih otrok ne upošteva več in imajo občutek, da v družini niso slišani in upoštevani.
Kaj je torej najpomembnejša sestavina partnerskih odnosov?
Kot pravi dr. Bruce Lipton, naj bi bil vsak od nas kot element v 8. skupini v periodnem sistemu. To so žlahtni plini, ki imajo v zunanji elektronski ovojnici z elektroni zapolnjena vsa mesta in so stabilni že sami po sebi. V uspešni zvezi sta dva »žlahtna plina«, ki drugega ne potrebujeta (sta sama po sebi stabilna), se pa drug drugemu podarjata, ker čutita, da bi rada dala. Takšen človek je čustveno postavljen, poceljen in opolnomočen s tehnikami, ki ga peljejo proti stabilnosti. Ko imaš zdrav temelj že sam v sebi, se lahko svobodno povezuješ z drugimi - ne glede na to, ali je to sosed, partner ali šef.
