Barbara Gavez Volčjak
Pogosto vidimo otroke s starši v trgovini še po osmi uri zvečer, mlajši šolarji spremljajo televizijski program do devete ali desete ure, starejši so ves večer pri računalniku. Koliko ur naj bi spali otroci pri določeni starosti in zakaj je to pomembno, razlaga psihologinja dr. Zdenka Zalokar Divjak, za katero je 40 let teoretičnega in praktičnega dela z otroki.
„Starši bi morali razumeti, da je spanje čas za počitek in da je najboljši čas zanj ponoči. Takrat se sprošča tudi največ melatonina, ki je zelo pomemben hormon. Že naše babice so govorile, da otrok, ki ne spi, ne raste,“ uvodoma poudarja sogovornica.
Po njenem mnenju otrok potrebuje devet do deset ur nočnega spanja skoraj vse osnovnošolsko obdobje, do petega leta naj bi otrok počival tudi opoldne, da se umiri, v miru prebavi, da organizem med celodnevnimi aktivnostmi počiva.
„Ura ali ura in pol počitka je smiselna, pozneje je otroka treba zbuditi, da ima še aktiven popoldan in da zvečer ni težav pri odhodu v posteljo. Tudi za to naj bi bila stalna ura. Predšolski otroci naj bi šli spat med osmo in pol deveto, šolarji okoli devete, ne pa okrog desetih ali pol enajstih,“ navaja Zalokarjeva.
Opoldanski počitek zagotovi otroku dovolj energije, da aktivno preživi preostanek dneva in gre zvečer normalno spat. V nasprotju s tem je preutrujen otrok zvečer siten, noče jesti in se urediti, težje tudi zaspi, meni Zalokarjeva.
Dobro prekrvljeni možgani bolje delujejo
Otrok naj se popoldan ukvarja s fizično dejavnostjo, svetuje strokovnjakinja, saj ta ne koristi le telesnemu razvoju, temveč tudi kognitivnemu.
„Raziskave so pokazale, da so pri šolskih otrocih velike spremembe pri grobi motoriki, sama pa opažam težave tudi pri finomotoriki. Otrokom manjka izkušenj z ročnim delom, pa tudi premalo vztrajni so. Danes se že otroci vozijo z električnimi skiroji. Namesto da bi hodili v šolo peš, se s tem družili, tudi skregali, če je treba, in znova pobotali – skratka, gojili normalno vrstniško komunikacijo – jih starši dostavijo do vrat in otroci se premalo gibajo,“ opozarja Zdenka Zalokar Divjak.
Meni, da v današnji šoli ni dovolj športne dejavnosti, v osnovni šoli bi jo morali imeti na urniku vsak dan, tako bi tudi možgani bolje delovali.
„Po mojem bi bili tudi rezultati pri zahtevnih predmetih boljši, če bi bili možgani bolje prekrvljeni in otroci manj utrujeni. Tudi popoldne se premalo gibajo. Obšolske dejavnosti so pogosto bolj intelektualne, nimajo vpliva na motoriko. Če so športne aktivnosti preveč intenzivne, pa otrok nima časa za igro in naloge. Menim, da morajo otroci čim več hoditi peš, se igrati na prostem, vsaj v soboto ali nedeljo pa je čas za bolj vztrajnostne aktivnosti, daljše pohode,“ priporoča sogovornica.
Fizična aktivnost otroka sicer telesno utrudi, vendar ga psihično razbremeni in tako zvečer lažje zaspi.
Tudi otroci lahko pregorijo
Nekateri otroci pa se v nasprotju z manj aktivnimi vrstniki ukvarjajo z dvema ali tremi športi hkrati, tako da imajo vsak popoldan zaseden s treningi. To se zgodi, če si otrok vsako leto zaželi novo dejavnost in jo starši preprosto dodajo na urnik, pravi Zalokarjeva. Najslabše pa je, če so otroci na vseh področjih uspešni: v šoli jim gre dobro, v športu dosegajo uspehe in sčasoma lahko pregorijo.
„Pri terapevtskem delu se srečujem z otroki s psihosomatskimi obolenji, strahovi, anksioznimi stanji, negotovostjo. Otroci začnejo hujšati, so tesnobni. Toda otrok se ne zaveda, kdaj je preveč, predvsem starši moramo vedeti, da otrok ni raztegljiv kot elastika. Po tretjem razredu je ena dejavnost dovolj,“ je prepričana strokovnjakinja. Kadar je otrok zelo zahteven do sebe, morajo starši pri vzgoji zelo paziti, da tega ne spodbujajo z besedami „Glej, da bo vse v redu“ ali „Vem, da boš dobro naredil“. „Moramo mu odvzemati odgovornost, ni mu treba imeti samih petk, hoditi na vsa tekmovanja, čeprav je povsod uspešen. Če si naloži preveč dejavnosti, ne bo vsega zmogel. Na koncu mu stvari ostanejo, potem pa ni zadovoljen. Takega otroka je treba naučiti, kje se je smiselno truditi in kje ne,“ še meni sogovornica.
Skupaj z otrokom poiščite optimalni ritem
Otrok, ki je zahteven do sebe in hoče biti povsod dober, se čez dan maksimalno utrudi, opozarja Zalokarjeva. Zvečer ne more kar zaspati, postane razdražljiv, ne posluša, ni mu do hrane, vse mu postane odveč. To so znaki, da je izčrpan, in starši jih morajo zaznati. Toda optimalni ritem je težko doseči, tudi odrasli tega pogosto ne znajo. Za zdrav življenjski slog je dovolj pol ure do ura rekreacije dnevno, več je pretiravanje, meni Zalokarjeva. Po njenem mnenju lahko otroku pomagamo tako, da mu odvzamemo preveč utrujajoče dejavnosti. Namesto tega naj ima več časa za proste aktivnosti, tudi za druženje s starši in sorojenci.
„Premalo se zavedamo, da otrok takoj po prihodu domov še misli na šolo. Šele čez nekaj časa, ki ga preživimo skupaj, na obisku pri babici, ob nakupovanju in podobno, bo želel povedati, kaj se mu je dopoldne dogajalo. Če tega skupnega časa ni, ker hiti na trening ali v glasbeno šolo, niti ne utegne predelati dogodkov, z nikomer se ne more pogovoriti. Vedno imam občutek, da imajo otroci danes premalo časa predelati stvari, se pogovarjati o njih, se skregati s sorojenci. Kršimo naravne zakonitosti življenja,“ opozarja Zdenka Zalokar Divjak.
* Članek je nastal na osnovi intervjuja, objavljenega oktobra 2019 v Večerovi prilogi Moj sonček
