Od takrat poskuša čim več časa preživeti s svojo družino in si izpolniti želje, za katere prej ni imel časa. Svoje zadnje tedne, morda celo dneve, se je odločil prikazati v dokumentarcu, ki bo v petek predvajan na Amazon Prime. Delčki so že pricurljali v javnost in v njih je Eriksson v svojih domačih krajih s sinom in hčerko. "Nisem bil najboljši oče, zdaj pa preživimo veliko časa skupaj," pove.
"Prekrasen kraj, tako pomirjujoče deluje," pokaže na jezero Fryken. Na planini, ki ga obdaja, je odraščal njegov oče, malo naprej sta Thornsby, kjer je odraščal Eriksson, in Sunne, kjer se je rodil. "Za jezero sem vedno mislil, da je krasen kraj za prespat. Sem se lahko vrže pepel. Tu se počutim kot doma."
Med drugim nekdanji angleški selektor (od leta 2001 do 2006 je vodil zlato generacijo, ko so reprezentanti bili Wayne Rooney, David Beckham, Steven Gerrard, Frank Lampard, John Terry, Rio Ferdinand, Ashley Cole ...) ni zagrenjen. "To ni bilo življenje, temveč pravljica," se ozre nazaj. "Tako prelepo življenje sem imel, da sem na koncu moral plačati. Mislim, da se vsi bojimo smrti in umiranja, a to je del življenja. Morate se naučiti sprejeti, da je tako."
Na vprašanje, kako želi, da bi se ga spominjali, odgovori: "Upam, da bodo rekli, da sem bil dober človek, a ne bodo vsi tako mislili. Upam, da si me bodo zapomnili kot pozitivnega tipa, ki se je trudil dati vse od sebe."
"Ničesar ne obžalujte. Smejte se," predlaga, ko se zahvali vsem. Trenerjem, igralcem, navijačem: "Bilo je fantastično. Pazite nase in na svoje življenje. In živite ga. Zbogom."