Elon Musk, ustanovitelj podjetja Tesla, je že pred časom napovedal, da bo popolnoma avtonomno vozilo predstavil leta 2021. To se, očitno, ni zgodilo. In kar do sedaj ni uspelo Tesli, ni uspelo niti nobenemu drugemu proizvajalcu avtomobilov, saj tehnologija očitno še ni dozorela do te mere, da bi ji lahko popolnoma zaupali, da nas prevaža okoli. Smo pa vsako leto bližje temu idealu.
Kaj sploh je avtonomna vožnja? Združenje za avtomobilsko inženirstvo (SAE) pozna šest stopenj avtonomije pri vožnji. Na stopnji 0 avtomatizacija vožnje ne obstaja. V to kategorijo sodijo vsi klasični avtomobili. Na drugi strani lestvice je stopnja 5, torej popolnoma samovozeče vozilo v vseh pogojih. Te stopnje ni dosegel še noben avtomobil. Večina sodobnih avtomobilov se namreč nahaja na t. i. ravni 1 in ponuja posamezne avtonomne funkcije, ki pomagajo pri pospeševanju, zaviranju in upravljanju vozila, kot sta npr. prilagodljivi tempomat ali pomoč pri držanju vozila sredi znotraj voznega pasu.
Na trgu že najdemo nekaj vozil, ki so na ravni 2. Ta sicer zahteva, da vozniki ohranijo nadzor nad vozilom, vendar posamezne funkcije avtonomne vožnje že obvladajo upravljanje krmiljenja, pospeševanja in zaviranja. Ravni 3, 4 in 5 že predvidevajo napredno avtonomno vožnjo, ki bi avtomobilom omogočala popoln nadzor (čeprav ne v vseh pogojih vožnje – to velja za ravni 3 in 4). Katera vozila torej ta hip najbolje obvladajo (pol)avtonomno vožnjo?
Tesla model S: eden najnaprednejših avtonomnih avtomobilov
Če odmislimo dejstvo, da se Muskova drzna napoved ni uresničila, lahko vseeno ugotovimo, da je proizvajalec Tesla naredil velike korake k avtonomni vožnji. Njegov povsem električni model S je opremljen s funkcijami polavtonomne vožnje z avtopilotom, ki je prisoten tudi v drugih novih modelih znamke. Ta sistem vključuje prilagodljivi tempomat, pomoč pri osredotočanju na vozni pas in nadzor hitrosti. Kupci se lahko odločijo tudi za paket, poimenovan Full Self-Driving, ki že ponuja napredne možnosti, kot so menjava voznega pasu, avtonomna avtocestna vožnja in samostojno parkiranje. Ena izmed privlačnih funkcij tega paketa je tudi ta, da lahko uporabnik avtomobil dobesedno prikliče s parkirišča, kar je bil še nedolgo nazaj zgolj filmski scenarij znanstveno-fantastičnega žanra.
Ford Mustang Mach-E: avtomobilski pionir ne želi zaostajati
Eden najstarejših proizvajalcev vozil Ford pri razvoju samovozečih tehnologij nikakor ne zaostaja za drugimi znamkami. Njegov sistem Blue Cruise, v preteklosti znan kot Active Drive Assist, je na voljo v novi električni ikoni Mustang Mach-E. In vsekakor pritegne pozornost. Sistem temelji na inteligentnem prilagodljivem tempomatu, ki obvlada tudi samodejno ustavljanje in speljevanje, držanje vozila na voznem pasu, prepoznavanje in upoštevanje prometnih znakov. Vključuje vrsto priročnih funkcij, ki omogočajo povsem avtonomno vožnjo, a zaenkrat zgolj na nekaterih cestnih odsekih (ki jih preizkusi in potrdi Ford).
Nissan ARIYA: avtonomna vožnja po japonsko
Kot ste verjetno že razbrali, so z največ sistemi za avtonomno vožnjo opremljena električna vozila. Zato ne čudi, da velike razvojne korake na tem področju dela tudi Nissan, ki ima bogate izkušnje z električnimi vozili. Njegov novi električni križanec ARIYA bo predstavil sistem ProPILOT 2, ki bo vključeval tudi nov način avtonomne vožnje. Ta bo omogočal resnično »prostoročno upravljanje« (beri: zgolj sedenje na vozniškem sedežu), a bo, podobno kot pri Fordu, funkcija sprva omejena na »požegnane« avtoceste. Teh je v ZDA že za 350 tisoč kilometrov (!). Nissan pri tem uporablja zemljevide TomTom HD, ARIYA pa v tem načinu lahko obvlada tudi vožnjo po avtocestnih priključkih, če je cilj nastavljen v navigaciji. Na žalost še ne zna samodejno zamenjati voznega pasu, vendar da predlog vozniku, naj to stori. So pa japonski inženirji znani po tem, da so radi »ziheraški«, zato so njihove napovedi uresničljive. Kaj pravijo glede avtonomno vozečih avtomobilov? Napovedujejo jih za leto 2030.
BMW iX: ultramoderni velikan
Ob letošnji predstavitvi je BMW iX pozornost avtomobilske javnosti plenil z izjemnimi zmogljivostmi, ki ga kljub temu, da je velik SUV, postavljajo v razred športnih vozil. Tu je še novotarija, ki ji ni para: možnost spreminjanja barve (med belo in različnimi sivimi odtenki). Je pa BMW iX naredil tudi več korakov k avtomatiziranim funkcijam vožnje in parkiranja. BMW trdi, da se vozilo že spogleduje s 3. stopnjo avtonomne vožnje, saj njegovi senzorji in napredna programska oprema prinašajo zelo napredne funkcionalnosti. Skupno ima iX vgrajenih kar pet kamer, pet radarskih senzorjev in 12 ultrazvočnih senzorjev za nadzor okolice. Prav tako ima najnaprednejši nabor standardnih sistemov za pomoč vozniku, kadarkoli vgrajen v vozilo BMW. In da, po avtocesti se že lahko vozi avtonomno, sledi prometnim znakom in toku prometa. Se zaustavi in spelje. Obvlada tudi t. i. inteligentno parkiranje. Asistent za vzvratno vožnjo shrani zadnjih 50 metrov prevožene poti naprej s hitrostjo do 35 km/h in se po njej tudi vzvratno vrne, če je potrebno. Avtomobil prevzame nadzor nad volanom in parkira, medtem ko se voznik lahko posveti nadzoru premikanja vozila.
Prihodnost samovozečih avtomobilov
Rešitve za (pol)avtonomno vožnjo ponujajo tudi nekateri drugi proizvajalci vozil, ki jih v tokratnem članku nismo zajeli. Je pa vsem skupno strinjanje glede tega, da je treba tehnologijo še močno izboljšati in izpopolniti, vse dokler sistemi ne dosežejo zadovoljive ravni natančnosti in kakovosti – in zagotovijo avtonomno vožnjo skoraj brez tveganja.
Toda avtonomna vožnja ni odvisna le od samih vozil. Njihovo tehnologijo morata dohiteti tudi zakonodaja in (ob)cestna infrastruktura. Je pa dobro, da se z vsakim letom nabor avtomobilov z avtonomnimi varnostnimi funkcijami povečuje. Pomoč pri menjavi voznega pasu in dinamični tempomat sta že skoraj postala standardna funkcija v novih avtomobilih. Kamen na kamen palača, sistem na sistem avtonomna vožnja ...