Ozaveščeni lastniki svojim psom priskrbijo ustrezno prehrano, dobre bivalne pogoje, veliko gibanja in socialnega druženja, pomembni sta ustrezna preventiva in dobra medicinska oskrba. Potrebe psov so v določenih starostnih obdobjih različne, redno gibanje pa je glavno za ohranjanje zdravja v vseh življenjskih obdobjih.
Manjši psi živijo dlje
Starost je pri psih povezana z njihovo velikostjo oziroma telesno zgradbo. Na splošno velja, da večje pasme pozneje dosežejo odraslost, manjši psi pa se ponašajo z najdaljšo življenjsko dobo. Na staranje psa nas bo poleg njegovih let opozorilo njegovo vedenje, pomembno je, da smo pozorni na drugačne potrebe pri starejših psih in temu prilagodimo tudi gibalne aktivnosti.
Skozi proces staranja se dogajajo številne fizične, metabolične in psihološke spremembe, ki vplivajo na zdravstveno in mentalno stanje starejših psov. Njihov imunski sistem ni več tako močan kot prej, pešati začnejo tudi drugi organski sistemi, zato so starejši psi bolj podvrženi različnim boleznim in tegobam. Vsekakor to ni razlog, da svojega starčka izključimo iz aktivnega in socialnega življenja, pojasnjuje dr. Jana Gams, veterinarka v Centru za veterinarsko rehabilitacijo in športno medicino psov Dogs4motion.
Gibanje prilagodimo zmožnostim
S starostjo začne upadati kostna, mišična in hrustančna masa, povečuje pa se delež maščobnega tkiva. To je naraven proces, ki ga ni mogoče v celoti preprečiti, lahko pa ga upočasnimo. »Glavno vlogo pri tem imata gibanje in ustrezna prehrana. Ohranjanje aktivnega življenjskega sloga torej pomaga upočasniti nastanek težav, kot sta artritis in atrofija mišic, ohranja pasje sklepe gibljive, pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže in jih mentalno zaposli. Ne dovolimo, da se naš starček 'zaleži', poskrbimo za prilagojeno gibanje,« poudarja dr. Gamsova. Pomembno je, da svojega hišnega ljubljenčka opazujemo in mu glede na starost, zdravstveno stanje ali druge omejitve omogočimo redne, njegovemu stanju in zmožnostim primerne aktivnosti. »Ne smemo pa jih povsem zmanjšati ali celo ukiniti. Tudi starejši psi potrebujejo gibanje, da lahko ohranjajo dobro telesno kondicijo. Dolge sprehode lahko zamenjamo z več krajšimi in tempo prilagodimo njihovim zmožnostim, da jim ni treba hiteti. V vsakdan lahko vključimo tudi vaje za moč in koordinacijo, ki starejšim psom pomagajo ohraniti mišično maso, zavedanje telesa ter iskrico, saj še vedno sodelujejo z vami in se učijo novih vedenj. Za razmigavanje možgančkov pa jim lahko ponudimo interaktivne igrače za iskanje hrane ali pa jim v travo raztrosimo priboljške, da jih iščejo,« priporoča Jana Gams. Pomembno je, da izberemo vrste gibanja, ki so manj obremenjujoče za telo in sklepe. S hojo ohranjamo gibljivost in vitalnost v vseh življenjskih obdobjih, pri seniorjih se ob tem izogibajmo strmim potem, sprehode pa razdelimo na več krajših. Neprimerne in včasih celo nevarne aktivnosti, na primer lovljenje žog, zamenjajte z varnejšimi.
Seniorjem prilagodimo tudi svoj dom
Poleg tega, da so starejši psi pogosto gibalno ovirani, imajo tudi slabšo koordinacijo, začneta jim pešati tudi vid in sluh. Zato so potrebne določene prilagoditve bivalnega okolja. Pripravimo jim nizko, vendar udobno ležišče na primernem mestu. Za starejše pse z ortopedskimi težavami, ki težje vstajajo, zagotovimo nedrseča tla, ki preprečijo zdrse in padce. Za vstop in izstop iz avta uporabljajmo klančino oziroma jim pomagajmo s pridržanjem oprsnice in če je le možno, omejimo hojo po stopnicah, tako da psu uredimo prostor v spodnjih etažah. Če so stopnice neizogibne, si lahko pomagamo s klančino ali uporabo oprsnic, s katerimi psa podpiramo pri hoji. Psi s težavami v vratu, hrbtenici ali artrozo sklepov se težje sklonijo, zato posode za hrano in vodo namestimo na primerno višino. Prilagojena naj bo tudi hrana. Ker so manj aktivni, jim ponudimo manj kalorično hrano, da se ne bi zredili. Čezmerna teža je povod za številne bolezni, med drugim pomeni tudi dodatno obremenitev za sklepe in hrbtenico, ki se tako predčasno čezmerno obrabijo.
