Pred novo zimsko sezono na Mariborskem Pohorju in Arehu se je zasneževanje smučarskih prog letos pričelo 13. novembra. Snežni topovi so začeli delovati takoj, ko so vremenske razmere to omogočile. V zasneževalni ekipi je od takrat aktivnih enajst sodelavcev Marproma, med njimi je tudi Igor Krampl, zadolžen za zasneževanje na sektorju Bellevue.
Kako dolgo že delate na področju zasneževanja in kaj vas je privedlo nanj?
Pri zasneževanju smučarskih prog na Pohorju delam že 25 let, k temu me je pritegnil takratni vodja zasneževanja in mentor Milan Šmon. Imamo raznoliko in zanimivo delo ter dobro ekipo, ki ga z veseljem opravlja.
Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko prične zasneževanje smučarskih prog?
Ključni so čim nižja temperatura zraka, hladneje kot –2,5 stopinje Celzija, čim nižja relativna vlažnost in čim nižja temperatura vode za izdelavo snega.
Kako poteka proces zasneževanja s snežnimi topovi?
Priprave stečejo že poleti z rednim vzdrževanjem in servisiranjem topov. Običajno potem v začetku novembra topove postavimo na teren, to naredimo s tovornim vozilom z dvigalom, s katerim jih pripeljemo iz garaže na hrib. Po smučarskih progah pa razvozimo topove s teptalnim strojem in traktorjem. Ko nastanejo ustrezne razmere za zasneževanje, ekipa zažene topove, kasneje pa spremlja dogajanje in jih ustrezno nastavlja glede na vremenske razmere, nihanja temperature, spremembe vetra itd. Ker nimamo toliko topov, da bi z njimi pokrili vse proge naenkrat, jih prestavljamo, ko na določenem mestu izdelamo zadostno količino snega. Ko je na progah dovolj snega, topove umaknemo na rob smučišča, kjer čakajo na tako imenovano dosneževanje.
Koliko časa traja, da izdelate dovolj snega za ureditev povprečno dolge smučarske proge?
Različno, odvisno predvsem od razmer. Tako na primer progo Pisker na Arehu običajno zasnežimo v petih dneh, Čopovo progo na Mariborskem Pohorju, kjer po navadi nimamo tako ugodnih razmer zaradi nizke nadmorske višine, pa v 10 do 14 dneh.
V čem se umetni sneg razlikuje od naravnega?
Sneg iz topov v bistvu ni umeten, saj je samo voda, ki v mrazu zmrzne oziroma kristalizira. Zato mu pravilno rečemo tehnični sneg. Njegovi kristali so v primerjavi z naravnimi snežinkami manjši in bolj okrogli, zato je tehnični sneg gostejši, posledično pa tudi trši in bolj kompakten. Zaradi teh lastnosti je tehnični sneg tudi obstojnejši od naravnega.
S katerimi tehnologijami in napravami za zasneževanje razpolagate na Mariborskem Pohorju in Arehu?
Na Pohorju uporabljamo nizkotlačne snežne topove, ki imajo svoj kompresor in ventilator. Trenutno imamo na razpolago 104 topove, od tega jih je 21 stacioniranih na stebrih. Največ je topov proizvajalcev Technoalpin, Demaclenko, starejših Lenko in slovenskih Sherpa. Imamo pa tudi snežno tovarno, ki je v bistvu velik ledomat.
Sistem zasneževanja na Pohorju je zadnja leta doživel vrsto posodobitev. Se je vaše delo s tem precej spremenilo?
Pred približno petimi leti smo na Snežnem stadionu do koče Luka instalirali popolnoma avtomatski sistem, ki ga vsako leto dograjujemo. Avtomatski sistem nam omogoča bistveno lažje upravljanje, saj lahko poteka tudi preko pametnih mobilnih telefonov, in optimalno izkoriščanje vremenskih razmer. Poleg tega fiksni topovi ne zahtevajo več toliko fizičnega dela, ker jih ni treba nikamor prestavljati.
Ali je sicer delo zasneževalca zahtevnejše v fizičnem ali tehničnem smislu?
V bistvu povezuje oba vidika. Zahteva tako fizično delo kot tehnično usposobljenost, saj je sistem zasneževanja tehnično zelo kompleksen. Vključuje različne topove, črpališča, zajetja vode, avtomatizacijo. Vse to je treba tudi redno vzdrževati in servisirati.
S kakšnimi izzivi se najpogosteje srečujete pri zasneževanju, je to nepredvidljivo vreme?
Pri zasneževanju je glavni dejavnik vreme, ki je res vse bolj nepredvidljivo in ekstremno. Pogoje za zasneževanje še vedno imamo, so pa obdobja, ko trajajo, krajša. Poleg tega moramo danes z manj ljudmi narediti več. Tudi velikost našega smučišča in obseg dela za našo malo ekipo pomenita velik izziv.
Snežni topovi delujejo tudi ali predvsem v nočnem času, ste pogosto v službi ponoči?
Sam večinoma delam čez dan, ponoči pa po potrebi spremljam avtomatski sistem od doma. Medtem večji del ekipe večinoma zasnežuje v nočnem času, ko so temperature običajno nižje kot čez dan in ko tudi ni odprto smučišče. Na splošno naše delo poteka v najbolj neprijetnih vremenskih razmerah, kot so mraz, veter, sneženje, še posebno zahtevno pa je ravno ponoči.
