Smučanje je doma v alpskem svetu in kot gospodarska panoga prinaša milijarde, a hkrati kot prostočasna dejavnost ob veselju, gibanju na svežem zraku, kar od epidemije utrujeno človeštvo močno potrebuje, tudi tveganja. Dileme, kako in ali sploh to zimo odpreti smučarska središča, so v tem tednu prodrle v vrh agende političnih odločevalcev.
V trdo snežno kepo so zagrizli italijanski premier Conte, nemška kanclerka Merklova, avstrijski kancler Kurz, francoski predsednik Macron in še kdo. Na eni strani imajo vsi v mislih pomladni polom v Ischglu, ki je virus močno razširil po Evropi, po drugi se je industrija v minulih mesecih že lahko dobro pripravila in prilagodila na sezono v izrednih razmerah. A enotne odločitve o tem še ni in je bržkone tudi ne bo.
Za odločitev bo v prvi vrsti treba sprejeti odgovornost. Italija je vznemirila smučarski svet s pobudo, da smučišč za božične praznike sploh ne bi odprli, pri čemer je skupaj z Nemčijo odločitev pričela tlačiti kar pod skupni evropski klobuk, kar pa jima bo težko uspelo. Evropska komisija državam članicam zaukazati neodprtja smučišč tako ali tako ne more. Dobro informirani nekdanji Junckerjev mož iz ozadja Martin Selmayer je Evropejce že podučil, da Evropska komisija že lahko kaj podpira in priporoča, odločitve pa bodo morale sprejeti države same. Pri čemer gre tako za zdravstvena vprašanja kot vprašanja prestopanja mej.
Italijansko-nemškemu udaru in triku za "skupno evropsko odločitev" se odločno upira Avstrija kot velesila zimskošportnega turizma, ki pravi, da bo smučanje pri njih varno, saj se je smučarska industrija mesece pripravljala na zimsko sezono in zapovedala strog režim - razkuževanje smučarskih naprav, nošenje mask in distanca, talne oznake, brezstično poslovanje, strog in omejevalen režim v lokalih, zabave pa je kancler Kurz prepovedal že septembra.
Kaj bo storila Slovenija? Bo potegnila z Italijo in Nemčijo ali se bo tokrat nagnila na avstrijsko stran? Vsekakor bi lahko imela tudi lastno stališče, poznavajoč naša smučišča in slovensko smučarsko kulturo. Avstrija se je vselej doslej kazala kot država, ki zna zaščititi lastne interese. Njena odločnost kaže, da bo smučišča odprla, četudi le za svoje državljane. Če se bo Slovenija opirala samo na epidemiološko sliko, potem smučarske sezone iz preventivnih razlogov in strahu pred virusom ne bo dovolila. A tukaj gre tudi za nekaj več - za vprašanje zaupanja v ukrepe in razumevanje smučarjev. Zdrav razum govori, da bi smučanje na prostranih smučiščih ali za klube z omejenim številom smučarjev na napravah, brez gneče v vrstah in z doslednim upoštevanjem nošenja mask in distance, okužbe težko širilo. A s strogim nadzorom in brez pivskih zabav ob kaminih, kar bi utegnila biti najšibkejša točka.
Kmalu bo nekdo moral prevzeti odgovornost. Če bo odločil strah pred spremljevalno folkloro, od smučanja ne bo nič, če pa bo odločitev temeljila na vzajemnem spoštovanju ukrepov, smučarske industrije in državljanov, se lahko sezona celo zgodi. V Švici smučajo. Ali nismo nekoč želeli biti druga Švica?