Pri umetnosti in umetnikih je pač pogosto, da so izjemna in tudi temeljna dela ali dogodki nastajali v mejnih razmerah. Pri nas se lahko spomnimo na primer izvedbe pesmi Lipa Maroltovega zbora v okupirani Ljubljani.
Brez dvoma v teh stanjih duše čustva in um umetnikov ali izvajalcev projicirajo ost odrešitve v umetniškem izrazu, ki je najsvobodnejši in najbolj osvobajajoč.
Karmina Šilec je v zadnjem - znova unikatnem - sporedu posegla prav po tem stanju, ko je izvedla s svojim Vokalnim orkestrom glasbe preživetja (VOGP) priredbe tem znamenitih avtorjev, ki so jih med drugo svetovno vojno pele taboriščnice v japonskem taborišču na Sumatri v grozljivih, mejnih razmerah. Za tri- ali štiriglasje sta jih takrat priredili Margaret Dryburgh, umrla v taborišču, in Norah Chambers, preživela. Teme so vokalizirane, taboriščnice so bile različnih narodnosti.
Veličastna izkušnja, ganljiva in tudi trpka ob misli na negotovo prihodnost tega vrhunskega korpusa
