Čas je za razum

Darja Kocbek
25.11.2020 03:31
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Ob tem ko imajo poslanci državnega zbora na mizah šesti protikoronski zakon, v pripravi pa je že sedmi, bi bil čas, da bi vlada v te zakone prenehala podtikati zadeve, ki vanje ne sodijo. Po petih poskusih bi moral biti šesti protikrizni zakon že za odločanje na vladi pripravljen pregledno, razumno, jasno, brez skritih pasti. Namesto tega so poslanci spet dobili na mizo solato s 140 členi, ki jih skušajo tako v koaliciji kot opoziciji na hitro, stihijsko spremeniti z 200 dopolnili. V takšnih razmerah je lahko sprejet le nov zmeden zakon s členi, ki so nejasni, zato si jih vsakdo lahko razlaga po svoje.

Že po prvem valu epidemije je bil čas za temeljito analizo koristi in slabosti omejevalnih ukrepov, da bi se lahko bolje pripravili na sedanji drugi val. To analizo bi bilo dobro imeti že narejeno tudi zato, ker je vse bolj jasno, da na hitro okrevanje gospodarstva ne gre računati, pa tudi, da svet po epidemiji, ne glede na to, kako se bo razpletla zgodba s cepivom, ne more biti več tak, kot smo ga poznali pred njo. Od temeljite analize in poštene ocene razmer, v katere nas je pahnila epidemija, in dosedanjih ukrepov bo odvisno, kako pripravljeni bomo v Sloveniji pričakali čas po epidemiji.

To vključuje srednjeročno in dolgoročno širšo družbeno škodo omejevalnih ukrepov - ali bo večja od škode, če bi omejitve bile manj stroge in stihijske. Vse več strokovnjakov recimo opozarja na dolgoročne posledice prekinitve socialnih stikov med šolarji zaradi pouka na daljavo, na vse večje duševne stiske ljudi, na posledice pomanjkanja gibanja in posledično povečevanje debelosti, zlasti pri otrocih … Njihova opozorila so strokovna, podkrepljena s podatki, ne gre za nikakršno nagajanje ali spodkopavanje omejevalnih ukrepov, zanikanje obstoja virusa, spodbujanje ljudi, naj ukrepov ne upoštevajo. Njihova opozorila za blaginjo ljudi niso nič manj pomembna od opozoril epidemiologov in infektologov.

Od uporabe zdravega razuma pri odločanju o ukrepih, ne politikantskih igric in kazanja s prstom na druge, bo odvisno, koliko podjetij bo na dolgi rok preživelo, koliko ljudi bo obdržalo delovna mesta, ali bo javni zdravstveni sistem vsakomur lahko zagotovil ustrezno oskrbo, izobraževalni sistem ustrezno izobrazbo, socialni sistem ustrezno socialno varnost za vse generacije, kakšno bo duševno zdravje državljanov.

Z vedno novimi protikoronskimi zakoni ob omejevalnih ukrepih rastejo izdatki države in s tem njena zadolženost, ki kljub obljubljenim evropskim milijardam kaj hitro lahko preseže kritično mejo. Vsak evro državnega dolga je breme za prihodnje generacije, ne samo za vnuke, ampak že tudi pravnuke. Vsak evro, ki ga finančni minister nakaže upnikom za odplačilo glavnice in obresti, pomeni varčevanje pri financiranju storitev in pravic državljanov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta