Maklura je listnato, vetrocvetno drevo, katerega izvorna domovina je Severna Amerika. Še danes je največ najdemo v zveznih državah Arkansas, Louisiana, Oklahoma in Teksas. Razširjena je tudi v Srednji Aziji in Ukrajini, na Krimu. Spada v družino murvovk in nima nobene zveze s pomarančami in nasploh s citrusi razen navidezne podobnosti plodov. Latinsko ime je ta drevesna vrsta dobila po ameriškem geologu Williamu Macluru.
Priljubljena hrana za krave in konje
V Sloveniji je med poznavalci drevesnih eksotov poznana tudi pod imeni osaška pomaranča, divja pomaranča ali zelena pomaranča. V ZDA je znana kot american breadfruit, hedge apple, hedge orange, osage thorn, bois d'arc, horse apple itd. Slednje ime se navezuje na dejstvo, da so bila semena plodov nekoč priljubljena hrana za krave in konje. V divjini si z njimi radi postrežejo veverice in jelenjad. Ob optimalnih razmerah je hitro rastoče drevo z dolgo življenjsko dobo, tudi do 150 let. Najbolje uspeva na rodovitnih, globokih, vlažnih tleh, tudi na območjih, ki so sicer preveč alkalna za druge drevesne vrste. Dobro prenaša sušo, senčne lege ter urbana okolja in smog. Velja za alergeno drevesno vrsto, saj njen cvetni prah sproža pri nekaterih alergijske reakcije. V Evropo je prišla po trgovskih poteh leta 1818. Zaradi prej naštetih lastnosti je že pred časom postala zanimiva za zasaditve v parkih in botaničnih vrtovih. Najdemo jo tudi v Sloveniji.
Solatni preliv iz semen maklure
Semena maklure uporabimo za pripravo solat, kot slan prigrizek, za pripravo smutijev, kot sestavni del mase za paniranje, kot sestavni del različnih namazov. Za solatni preliv iz maklurinih semen potrebujemo: četrt skodelice oluščenih semen maklure, 3 velike žlice olivnega olja (alternativa je bučno olje), 3 velike žlice jabolčnega kisa, četrt žličke soli, četrt žličke črnega popra v prahu, četrt žličke kumine, šestino žličke naribane lupine bio limone.
Prebrana semena stresemo v ponev in pražimo 10 minut, dokler ne porumenijo. Nato odstavimo, da se ohladijo. V drugi posodi zmešamo olivno olje, jabolčni kis, sol, poper, kumino in naribano lupino limone. Tako pripravljen preliv bo v hladilniku zdržal do pet dni. Z njim začinimo poljubno pripravljeno solato. Priporočamo solato z mlado špinačo, redkvico in trdo kuhanimi jajci. Poznamo tudi sirov namaz s semeni maklure.
Drevo maklure zraste v višino 15 metrov in več. Ima zelo razširjen koreninski sistem. Iz krajšega stebla rastejo številne debele veje in tvorijo zaobljeno krošnjo. Mladi poganjki so posejani s trni. Lubje ima globoke, nepravilne brazde, oranžnorjave barve. Verjetno najbolj opazna značilnost maklure so njeni plodovi, ki jih proizvajajo ženska drevesa konec avgusta in septembra. Brez prisotnosti moških dreves bodo ženska tvorila plodove, ki ne bodo imeli semen. Podobno je pri mandljevcu. Plod maklure je okroglaste oblike, premera od 8 do 15 centimetrov in rumenozelene barve. Prve plodove začne tvoriti pri osmem letu in jih tvori vse do 70. leta starosti. Mladi plodovi so sprva zeleno obarvani, ko pa dozorijo, se obarvajo v rumeno ali oranžno barvo, z značilno gumijasto, bradavičasto skorjo. V botaničnem smislu so plodovi maklure soplodja, sestavljena iz številnih drobnih koščičastih sadežev, zbranih v okrogel plod. Plod ima v notranjosti belo pulpo in grenek mlečni sok, ki vsebuje lateks in številna manjša semena sive barve. V vseh delih rastline je gost mleček.
Semena so edini užitni del
Iz lesa maklure pridobivajo naravno barvilo morin, izomer kvercetina, ki se uporablja predvsem za barvanje volne. Zaradi hitrega obraščanja je pogosto uporabljena za postavitev žive meje. Semena maklure so edini užitni del, ki je uporaben v kulinariki. V vsakem plodu maklure jih najdemo od 200 do 300. Severnoameriški Indijanci so nekoč iz njenega lesa izdelovali loke, ročaje za nože, sekire, naseljenci iz Evrope so njen les uporabljali za ograje, saj naj bi takšne zdržale 60 let in več. Velja za enega najbolj odpornih lesov v Severni Ameriki. Za industrijsko-kozmetične namene je uporabno lubje maklure, iz njega izdelujejo naravno barvilo morin. Listi maklure so bili vir hrane za sviloprejke. Les maklure je zaradi vsebnosti protiglivičnega sredstva oksiresveratrola odporen proti termitom.
Skozi zgodovino se sok, ki ga pridobimo iz plodov maklure, zaradi vsebnosti sestavin (2,3,4,5-tetrahidroksistilben, eterično olje, encimi, saponini, pektin, sladkor, citronska kislina, kemferol) lahko uporablja kot naravni insekticid za odganjanje žuželk. Kako ga pripraviti? Plod prerežemo na pol in damo v posodo z navadno vodo. Med razgradnjo bo izločil mleček, ki odganja mravlje, stenice, ščurke, bolhe in pajke. Raziskave kemičnih sestavin plodov so pokazale, da imajo antioksidativne lastnosti. En antioksidant, pomiferin, je podoben vitaminoma C in E. S tinkturo iz maklure se lajšajo težave ob protinu (putika), kožnih boleznih, dermatitisu. Plodovi vsebujejo tudi izoflavone, ki pozitivno vplivajo na krvne žile in kapilare, saj jih krepijo.
