Jasmina Detela
Znana slovenska pekovka kruha in peciva na starodaven način Anita Šumer iz Slovenj Gradca je samoukinja. Tega opravila se je lotila pred nekaj leti zaradi moževih zdravstvenih težav, zdaj pa se je v peko domačega kruha in peciva z drožmi - ljudem bolj poznanim kot kislo testo - zaljubila, svoje znanje pa na delavnicah in spletni strani prenaša na druge. Nedavno je izšla tudi njena Drožomanija, prva in najobsežnejša slovenska knjiga o peki kruha in peciva z drožmi. Da je njen domači kruh postal pravi hit, pove že podatek, da ima na svojem instagramu, objavlja pod imenom sourdough mania, že več kot 52 tisoč sledilcev. Ustvarila je tudi prvo slovensko skupino Drožomanija, namenjeno vsem, ki pečejo z drožmi. Skupina združuje že več kot 4300 članov.
Za dober kruh le tri sestavine
Anita je vedno rada kuhala, peka pa ji ni bila posebej ljuba. Dokler niso pred nekaj leti možu odstranili žolča in mu izdelki iz kvašenega testa več niso ustrezali. Začela je raziskovati preko spleta in našla drug način peke kruha, kjer se ne uporablja pekovskega kvasa. Takoj je zavihala rokave in se radovedna, kot je, preizkusila še v peki na starodaven način.
"Ta način priprave kruha se je uporabljal do druge polovice 19. stoletja, dokler niso odkrili pekovskega kvasa. Ponekod ga sicer še vedno uporabljajo, še posebno na Koroškem, tudi moja babica iz Prlekije je pekla tak kruh. Res pa je, da je postopek bolj zamuden. Je pa tudi ena 'olajševalna' okoliščina, testo je res težko prevzhajano, kot se to lahko zgodi pri uporabi pekovskega kvasa," razlaga Anita, ki v trgovini že štiri leta ni kupila kruha. To pa zato, ker ga vedno pripravi sama, tudi na dopustu ga peče. Rudli, kot je ljubkovalno poimenovala svoje droži, so z njo že od prvega dne. Ni ji problem zjutraj zgodaj vstati in pripraviti testo, saj v tem hobiju uživa. Časa in veselja ima dovolj, poleg tega za dober kruh potrebuješ le še moko, vodo in sol.
Kruh peče, služi pa si ga s prevajanjem iz angleščine in nemščine
Za njene delavnice veliko zanimanje
Njena posebnost, zaradi katere je prepoznavna, je, da kruh ni le dober, temveč tudi lep. "Tudi z očmi jemo," pojasni. Uporablja tri metode: zarezovanje z nožem po testu, po njem riše s čopičem ali pa uporabi šablone. Pri tem vse potencialne peke opozarja: "Takoj, ko zarežeš ali okrasiš hlebček kruha, ga moraš dati v pečico, sicer se razleze."
Kruh in druge dobrote iz kislega testa peče zase in za moža. O prodajalni ne razmišlja, saj ji množična izdelava ni blizu. Raje uči ljudi, kako se kruh z drožmi peče. "Poučevanje oziroma širjenje znanja peke z drožmi mi je dosti bližje. Delavnice izvajam v Sloveniji in tudi v tujini, zanimanje je vedno večje. Verjetno tudi zato, ker je ljudem pomembno, da vedo, kaj jedo. Ničesar ne dodam h kruhu, kot denimo v pekarni, pa ob ustreznem hranjenju vseeno počaka nekaj dni. Pa plesen se na njem ne pojavi, le posuši se." Kruh iz kislega testa je po njenih besedah tudi veliko bolj zdrav kot pečen s kvasom: lažje je prebavljiv, večji je izkoristek mineralov in vitaminov, ima nižji glikemični indeks ...
