Duševno zdravje mladostnikov: Spremembe vplivajo na doživljanje čustev

Kot pričetek mladostništva običajno štejemo starost med 11. ali 12. letom, ko se pričnejo pojavljati prvi znaki spolnega razvoja in zorenja, traja pa vse do doseženega 22. ali 24. leta. Čeprav gredo mladostniki skozi podobno zaporedje razvoja, se vsak razvija drugače, glede na podedovano genetiko in izkušnje, ki jih dobi iz okolja. Mladostništvo je zaradi vsega dogajanja dokaj napeto obdobje, zaradi česar je mladostnikom občasno lahko tudi težko, saj od njih zahteva veliko prilagajanja. Mladostniki se v času odraščanja srečujejo z več spremembami, ki se pojavljajo na veliko področjih. Pri sebi lahko zaznajo spremembe v videzu in delovanju telesa, doživljajo lahko močna in različna čustva, pričnejo nekoliko drugače razmišljati in gledati na svet ter več svojega prostega časa preživljati s prijatelji in vrstniki.

Spremembe se prepletajo

Vsa našteta področja razvoja se med seboj povezujejo. To pomeni, da telesne spremembe, s katerimi se srečujejo mladostniki, vplivajo na njihovo doživljanje čustev, saj se zaradi njih lahko počutijo nelagodno, zaskrbljeno, prestrašeno. Tudi ljudje, s katerimi se družijo, jim vzbujajo določena čustva (na primer veselje, presenečenje, ljubosumje). Velik vpliv ima tudi opazovanje in primerjanje z vrstniki, predvsem kadar zaznajo, da se telesa drugih razvijajo drugače. To v mladih lahko vzbudi različne občutke, kot so sram, zavist, jeza, negotovost vase ali pa občutke krivde, da bi se morali razvijati enako kot drugi. Zaradi vseh sprememb v mladostništvu se ne bi smeli obremenjevati ali se zanje kriviti, čeprav se zaradi njih lahko počutijo neprijetno.

Dve vrsti odziva

Zaradi mnogih novosti v času odraščanja in zorenja se mladostniki pogosto lahko počutijo zmedeno in negotovo. Izkusijo lahko različne vrste stresa in stisk, denimo stiske zaradi šolskih obremenitev, negativnih misli in občutkov o sebi, težav s prijatelji in podobno. Čeprav se jim morda zdijo velike in nepremagljive, se je dobro zavedati, da so prehodne težave in stiske sestavni del mladostništva. Na izzive in stiske se mladostniki odzivajo različno – nekateri stisko izražajo navzven preko različnih vedenj (na primer jok, prepiranje, neprimerno vedenje), drugi pa lahko stisko prikrivajo in se umikajo vase, zaradi česar je drugi niti ne opazijo. Če spoznajo, da jih težave obremenjujejo tako močno, da motijo potek njihovega vsakdana in opravljanje (šolskih) obveznosti, se lahko obrnejo po pomoč.

S kakšnimi strahovi se lahko soočajo mladostniki?

Ljudje se ustrašimo različnih stvari – od glasnih zvokov, nepredvidljivih gibov ali padajočih predmetov do socialnih situacij. V času mladostništva pa so aktualni strahovi, kot so:

• strah pred neuspehom;

• strah pred drugačnostjo in zavračanjem s strani vrstnikov;

• strah pred socialnimi situacijami oziroma socialna plašnost;

• strah pred neznanim in nerazumevanjem;

• strah pred izgubo nadzora nad seboj;

Lahko pa strah ni vezan na določeno situacijo ali ljudi, temveč se večji del dneva počutijo nemirne, oprezne ali zaskrbljene brez oprijemljivega razloga (kot je na primer prihajajoče preverjanje znanja). Takšno doživljanje lahko kaže na anksioznost. Če mladostnik pri sebi opazi, da o stvareh premleva več, kot je potrebno, in se pogosto počuti preobremenjen s skrbmi brez specifičnega vzroka, lahko za začetek preizkusi nekatere izmed tehnik sproščanja. Izbrano tehniko sproščanja vadi dlje časa, da se v njej izuri. Če to ne zadostuje, pa se po pomoč lahko obrne k strokovnjakom, kot so šolski psiholog, psiholog v zdravstvu, osebni zdravnik ali psihoterapevt.

Koraki premagovanja strahov

Premagovanja svojih strahov se lahko mladostniki lotijo v več korakih. Začnejo lahko s tem, da se podučijo, kako strah deluje, po čem ga lahko prepoznajo in kaj so vzroki zanj. Ko prepoznajo, kakšne situacije v njih vzbujajo strah, se lahko na soočanje s temi situacijami vnaprej pripravijo (in se jim ne izogibajo). V ta namen lahko preizkusijo različne tehnike sproščanja, s katerimi se lahko umirijo pred soočanjem s situacijami, ki jim vzbujajo strah.

Strahove lahko zaupajo tudi bližnji osebi, kot je prijatelj/ica, mama/oče, sorojenec, trener, razrednik ipd. Vprašajo jih lahko, ali so tudi sami kdaj doživljali kaj podobnega in kako so se s tem soočali. Kadar stisko nekomu zaupamo, nam je običajno lažje, saj dobimo občutek, da nismo sami v tem, kar doživljamo. Strahovi, s katerimi se spopadamo, nas lahko prikrajšajo za različna doživetja s prijatelji, razvijanje hobijev ali pridobivanje izkušenj, ki jih lahko doživimo v času mladostništva. Na voljo so različne možnosti za pomoč in podporo ob soočanju s strahovi.