Značilne hiše v beli in modri barvi so zaščitni znak pravljičnih grških destinacij, kot sta Mikonos in Santorini. Že ob pogledu na fotografije z arhitekturo v barvah grške zastave si zaželimo, da bi uživali na tamkajšnjih čudovitih plažah ter se razvajali z zdravo sredozemsko kulinariko. Ampak ... a veste, zakaj so hiše tam v barvi jasnega neba in sinjega morja?
Barve grških otoških hiš so izbrane iz praktičnih razlogov. Kamen, ki je na voljo na otokih, kot so Mikonos, Paros in Naksos, ima pomanjkljivost – temnejšo, zemeljsko barvo, ki vpija sonce in bi ob visokih temperaturah dela življenje v hišah neznosno.
Da bi stavbe ohladili, so Grki kamen pobarvali v belo, in ko se je to izkazalo za delujoče, je nastala tradicija. Sredi 20. stoletja se je bolezen dotaknila tudi arhitekture. Da bi preprečili širjenje kolere, so grške oblasti zahtevale, da domačini hiše pobarvajo z apnom, ki služi tudi kot razkužilo.
Tako kot bela ima tudi modra svoj razlog. Grški ribiči in mornarji so barvali vrata in okna z barvo, ki je ostala od barvanja ladij, modra pa je bila zaradi svoje sestave najbolj dostopna.
Prepoznavna modra barva, ki so jo uporabljali za ladje in domove na grških otokih, je bila narejena iz mešanice apnenca in čistilnega sredstva "loulaki", vrste modrega smukca, ki je bil večini pri roki. Zato je bilo zelo enostavno zmešati modro barvo.
Lepe barve domov na grških otokih niso zgolj praktične in občudovane, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so postale tudi obvezne. Takratna oblast je verjela, da bodo prepoznavne barve spodbujale patriotizem in nacionalizem, in kmalu je bil sprejet zakon, ki je zapovedoval barvanje hiš na Kikladih v modro in belo.
Čeprav so današnji predpisi bolj sproščeni, barve grških otokov množično privabljajo turiste, zato se je tradicija nadaljevala.
Med potepanjem po Kikladih lahko obiskovalci najdejo domove iz originalnega kamna v barvi zemlje in drugih odtenkih. Še vedno pa modra in bela prevladujeta na otokih, ki slovijo po vsem svetu.
