Teden, ki se bo to soboto končal tudi z zadnjim dejanjem presekanja agonije v Desusu, torej z ustoličenjem novega(-starega) predsednika, naj bi v politiko prinesel novo dinamiko. Takšno pričakovanje je v eter večkrat poslal kar Jože P. Damijan, ekonomist, ki se je postavil na čelu iniciative KUL, ki je skoraj dva meseca nazaj napovedala projekt konstruktivne nezaupnice vladi. Bilo je veliko pogovorov, tipanj, pri čemer sta vsaj šefa NSi in SMC možnosti sodelovanja z levosredinsko opozicijo odbila. Manj določen je bil Desus; Erjavčev nagovor članstvu je nakazal možnost repozicioniranja, ki pa ga je prejšnji petek v svojem slogu nevtraliziral poslanec Polnar, rekoč, da ima poslanska peterica dogovor o vztrajanju v koaliciji.
Ali lahko Erjavčeva vrnitev premeša karte ali je ostrenje odnosa do Janše v funkciji izboljševanja pozicij v vladi, ostaja vprašanje. A v resnici ni temeljno. Desusova vrnitev k levosredinski opoziciji za padec Janše ne bi bila dovolj, vprašanje je tudi, ali bi sploh prestopila vsa poslanska peterica. Janša igra dvojno igro slabitve upokojenske stranke, ki je ob stalni rezervi SNS-manjšinska poslanca za vladanje niti ne potrebuje nujno, zato tvega. Ovira spremembe v ekipi državnih sekretarjev pri zdravstvenem ministru Gantarju, zanj pa je bila že pripravljena tudi vloga ključnega krivca za slabe zdravstvene razmere, na drugi strani pa tiho podpira projekt stranke Aleksandre Pivec, ki se je vmešala v kongres bivše stranke s frontalnim napadom na Erjavca in Gantarja. Z dogovorom s Počivalškom pri oblikovanju državnega turističnega holdinga, torej podpori izplačila in s tem umika sklada York iz Save Turizem, in kadrovskimi koncesijami v paradržavnem gospodarstvu dodatno veže nase SMC in njegov funkcionarski krog. Janša očitno stavi, da občasno kritično jedro v SMC nima dovolj potence, predvsem pa ne vodje, denimo v Janji Sluga ali Igorju Zorčiču, da bi presegli občasno izražanje nezadovoljstva nad ekscesnimi ravnanji vlade in potegnili resnejše poteze.
Epidemija za regresijo standardov, vrednosti in kot največji faktor nepredvidljivosti
Pod črto: veliko premikov, ki bi imeli realpolitične obrise, zadnja meseca nista prinesla. To gre Janši na roko. A da niti sam ne izključuje možnega zapletanja razmer, kažejo pospeški v številnih operacijah: od Petrola, drugega tira do obsežnih vojaških investicij, za katerimi se kristalizirajo potencialni dobavitelji. Toda če Janša računa, da SMC s Počivalškom dovolj obvladuje in KUL onemogoča, obenem pa pridobiva čas, je slaba epidemiološka slika element nepredvidljivosti in potencialne nestabilnosti. Kartoteka (ne)obvladovanja zdravstvenih razmer je za vlado kritična, saj je vse bolj jasno, koliko je bilo napak, zamud in nedoslednosti v pripravi na drugi val pri organizaciji zdravstva, socialnega varstva, razpadu sistema testiranja/sledenja/izoliranja, izdaji karanten, koncipiranju PKP-svežnjev. Dokaz so države, ki so z milejšim zaprtjem življenja in drugačnim prepričevanjem ljudi v disciplino pri ukrepih trende obrnile hitreje in te dni režime rahljajo. Mi jih nismo, nasprotno. Ne le, da smo tragični rekorderji po številu mrtvih na milijon prebivalcev, s čimer smo vrednost življenja spustili srhljivo nizko, poglobila se je večplastna škoda za državo in družbo ter njena daljnosežnost. Namesto da bi se vlada osredotočila na najhujšo globalno zdravstveno krizo v zadnjih sto letih, je to v veliki meri zavozila in veliko časa porabila za mnoge manevre, aktivnosti in odločitve, ki z epidemijo nimajo nobene zveze. So le v funkciji oblastniškega utrjevanja, podrejanja temeljnih državnih podsistemov, spreminjanja usmeritev države in delitve plena.
Ve se, kdo sprejema odločitve. Številke ne lažejo. Doslej je v Sloveniji zaradi covida-19 umrlo 1435 ljudi. Tisti, ki bo protestiral proti vladi, pod katero se je to zgodilo, bo lahko po novem dobil do 12 tisoč evrov kazni. Regresija standardov in vrednosti. Čas se pri nas vrti nazaj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
