Kdo je najbolj skrben lastnik gozda?

Letošnji najbolj skrben lastnik gozda v Pomurju je postal Jože Zadravec iz Žižkov. Priznanje njemu in preostalim naj skrbnikom je Zavod za gozdove Slovenije podelil na sejmu Narava-zdravje v Ljubljani. Podelitev priznanj je bila povezana z letošnjim tednom evropskih gozdov, ki ga na pobudo Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri Združenih narodih zaznamujemo vsaki dve leti. Oosrednja prireditev je potekala od 9. do 13. oktobra v Varšavi na Poljskem.
Slovenija je 59-odstotno pokrita z gozdovi. Ima najbolj ohranjene naravne sestoje gozdov – za približno 45 odstotkov gozdov velja poseben varstveni režim Natura 2000. Priznanje Jožetu Zadravcu ima posebno težo, saj gospodari z osmimi hektarji gozda na območju Nature 2000, močvirnim in težko prehodnim gozdom črne jelše. Tla so grezna, zato so razmere za gospodarjenje težke.

Drugačen odnos do močvirnih gozdov

Pred več kot 30 leti je Zadravec začel načrtno gospodariti s svojim gozdom in z nakupi povečevati lastne površine gozda. Najprej je bil avtomehanik in pozneje prevoznik, a je to dejavnost opustil zaradi zdravstvenih težav. Gozd črne jelše ga je, pravi, pritegnil že v otroštvu. "Toda mene je ta gozd pritegnil drugače," pove. "Za močvirna območja je značilna bujna podrast, zato je obnova gozda izjemno težka. Visokorasli šaš in trstičje navadno zadušita vsa samonikla mlada drevesa, zato je bilo nujno gozdu posvetiti nekaj več skrbi. To skrb in delo nam naši gozdovi hitro vračajo. Čeprav ves čas delamo v težkih razmerah ali na greznih tleh, so to kakovostna rastišča. Leta 1985 smo v enem gozdu zasadili jesen. Ta je rasel do predlani, ko smo ga morali posekati do 60 centimetrov debeline, podobno je s prevladujočo jelšo, brestom in javorjem. Jesen v naših gozdovih lahko odpišemo, saj ga po ožigu napade še jesenov ličar, ki ga dobesedno obeli, in zatem še jesenova gliva, ki uniči panj. Zaradi jesenove glive je potrebna posebna previdnost pri podiranju lesa, saj so bela debla, ki še stojijo brez opore, navidezno trdna, a nikoli ne veš, kdaj se bodo podrla. Tudi jelša je vedno bolj ogrožena, na srečo naših gozdov ni dosegla jelševa fitoftora, ki je povzročila kar veliko škode ob avtocesti v okolici Banute," opiše Zadravec.

Vse večje pomanjkanje vode

Od leta 1985 pri Zadravčevih obnovijo vsaj 30 arov gozda letno, s čimer zagotovijo sečnjo za približno 40 let. Stroka priporoča zasaditev približno štiri tisoč sadik na hektar. Sam jih sadi okrog deset tisoč. S tem se, pravi, izogne škodi, ki jo povzroča divjad. Hkrati pa imajo že vmesno korist, saj je v mlado nasajenem gozdu potrebno redčenje. Kajti v močvirskem gozdu samo zasaditev ni dovolj. Pretežni del sadik vzgojijo sami. Po sajenju je treba opraviti vsaj dve do tri obžetve mladonasajenega gozda. To pomeni odstranitev bujne podrasti, ki s svojo agresivno rastjo zaduši drevesne sadike. Po redčenju debla debeline od 10 do 15 centimetrov uporabijo za nadaljnjo predelavo. Zadravec opozori še na problem vse večjega pomanjkanja vode, ki se negativno izraža tudi v močvirnih gozdovih. Po njegovem prepričanju je nujno treba storiti nekaj za dvig podtalnice. Suša ne ogroža samo poljedelstva, ampak tudi močvirne gozdove.

Najprej izdelovali gajbice

"Ko sem bil prisiljen opustiti prevozništvo, sem se preusmeril v predelavo lesa." To so bili časi, ko povpraševanja po lesni biomasi in drveh za kurjavo ni bilo, jelša pa ni bila dovolj atraktivna za pohištveno industrijo. "Že več kot desetletje je cenjena predvsem v Avstriji. Najprej smo začeli izdelovati gajbice za sadje. Postopoma smo se preusmerjali v zahtevnejše izdelke domače obrti." V delo je vpeta vsa družina. Nekajkrat so se pri poslu opekli, saj so podjetja propadala. Danes imajo resnega partnerja doma in nekaj zanesljivih v Avstriji in Nemčiji. Izdelujejo kuhalnice, podstavke za narezke, vrčke in drugo lesno galanterijo – tudi igračke.
"Mnogim se zdi, da je delo z mehkim lesom lahko zaradi enostavne obdelave, pa ni tako. Že to, da lubje ostane na deski za narezek, zahteva kar nekaj znanja in občutka. Nekoliko lažje je les obdelati in ohraniti njegovo naravno strukturo pri poševnem rezu. Čisto drugače se jelša vede pri prečnem okroglem rezu. Okrogli izdelki iz jelše so zdaj v trendu. Prečno rezana okrogla jelša se vede čisto drugače kot poševno rezana. Kljub previdnosti pri sušenju je veliko popoka. Naročniki to razumejo in nam pri okroglih izdelkih priznajo nekoliko višjo ceno."
Količina domačega lesa zadošča za predelavo. "Edino, kar me še mika pri širitvi gozdnih površin, je nakup pretežno bukovega gozda, da bi prišli do lastne surovine za izdelavo kuhalnic. Poudariti moram, da je družinski pristop k delu v gozdu in delavnici pustil nekaj pozitivnega. Že nekaj let je nosilec dejavnosti izdelave lesne galanterije sin Zdravko." Zdaj bi že lahko začeli proizvodnjo širiti, a to ni njihov cilj. "Naš cilj je ohraniti in vzdrževati ta gozd, ki ga imamo. Lastna predelava tega lesa v butične izdelke pa nam zagotavlja visoko dodano vrednost. Ne bom trdil, da ne bomo tega nadgrajevali in morda celo širili. Zanemarjenih in zapuščenih gozdov je veliko, saj ljudje ne zmorejo več zahtevnih gozdnih del. Večji problem pa je razpršeno lastništvo posameznih parcel," sklene Zadravec.