Če bi sešteli vse interpretacije zapleta s konstruktivno nezaupnico in tudi če bi pritrdili samo levim ali samo desnim argumentom in "argumentom", bi na koncu vseeno prišli do ključnega vprašanja, ali ima bolni poslanec pravico, da sodeluje v postopku tajnega glasovanja. Zelo poenostavljeno: to je vprašanje, zakaj lahko poslanec s pljučnico glasuje, okuženemu pa tega ni mogoče zagotoviti. Vsaj minimum strinjanja najbrž je, da vse dlje trajajoči koronačas, ki mu še kar ni videti konca, od državnega zbora zahteva hitro poslovniško in tehnološko posodobitev ter zakoličenje vseh scenarijev, ki bi se lahko zgodili. Najbrž to ni pretežka naloga. Da se da v izrednih razmerah vse, bodo sedanjim poslancem lahko povedali tisti iz prvega sklica, ki so se sredi vojne za Slovenijo, nad katero je visel meč ultimata JLA po kapitulaciji, z 29. na 30. junij 1991 sestali na tajnem nočnem zasedanju skupščine.
Tudi zato gre verjeti, da vodstvo parlamenta in poslanci ne bodo kapitulirali pred precej enostavnimi tehnološkimi izzivi, ki so jih otroci v teh mesecih že dodobra obvladali. Prav tako gre upati, da poslancev vladajoče koalicije vendarle ni smrtno strah glasovanja, saj je to, da se preštejejo pa da se vlada postavi na tehtnico, nekaj najbolj običajnega v demokracijah. Vladi Janeza Janše bi to moralo biti še posebno v interesu, saj je javnomnenjska podoba ministrskega kabineta naravnost katastrofalna. Skoraj 62 odstotkov državljanov sodi, da je vlada neuspešna, če bi bile volitve to nedeljo, pa bi SDS in NSi zgrmeli v opozicijske klopi. Že samo zaradi tega bi premier v kakšni zreli demokraciji, kamor Slovenije žal še ne prištevamo, sam postavil vprašanje zaupnice.
Tudi zato je Janšev čivk, da cilj "kaviar levice" nikoli ni bila nova vlada in da s tem želijo zgolj širiti koronavirus po načelu "kolikor več okužb in mrtvih, toliko bolje za KUL", najmanj nedostojen. Če že iščemo političnega krivca za (večinoma povsem nepotrebne) smrti, potem je to lahko samo ta vlada, ki je imela eno samo nalogo - boj zoper virus. In ta boj, ker je imela povsem druge prioritete (med drugim tudi distribucijo državnega kaviarja za prijateljske dobavitelje), ji je skoraj v celoti spodletel. Tudi zato bi bilo prav, da se v državnem zboru preštejejo. Za menjavo vlad ni nikoli pravi trenutek in za politiko niti nikoli ne bo, je pa to sestavni del demokracije, tudi v najtežjih časih. Čeprav verjamemo, da bi mnogi dali vse, da bi lahko vladali tako (dolgo) kot pokojni maršal.
Glasovanje o nezaupnici je torej del demokratičnega procesa, kjer nekdo izgubi, nekdo dobi. Je tudi stvar političnega poguma, tako izzivalca kot izzivanega, predvsem slednji pa lahko svojo moč pokaže zlasti s tem, da omogoči čimprejšnje glasovanje pa prevzame glasovnice, jih izpolni in vrže v skrinjico. Pravo ali digitalno. Ker poslanci, tako vsaj pravi ustava, citiramo, "niso vezani na kakršnakoli navodila".
A kot rečeno, vse to (žal) velja za zrele demokracije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
