Konec slovenskega vrhunskega zborovstva?

KR
08.03.2018 14:54

Odprto pismo ministrstvu za kulturo zaradi opuščanja državne finančne podpore slovenskim zborom

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pred štirimi leti je bil v sofinanciranje sprejet samo še en zbor, Carmina Slovenica, letos se je zgodil izbris celotne dejavnosti.
Sašo Bizjak

Dekan Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Marko Vatovec in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Marko Repnik sta podpisnika odprtega pisma ministrstvu za kulturo, v katerem opozarjata na katastrofalen položaj slovenskega zborovstva zaradi nižanja državnih sredstev tej nacionalno pomembni kulturni dejavnosti z dolgoletno tradicijo in odmevnostjo na tujem.
"Trend opuščanja finančne podpore vrhunski zborovski dejavnosti s strani ministrstva za kulturo se je začel že pred leti, pred štirimi leti je bil v sofinanciranje sprejet samo še en zbor iz nabora izjemnih zasedb z vidnimi in jasno merljivimi mednarodnimi uspehi. Letos je z rezultatom štiriletnega javnega razpisa sofinanciranja javnih kulturnih programov trend dosegel skrajno točko s popolnim izbrisom celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov, kar je v popolnem nesoglasju z vrhunskimi dosežki na tem področju."

Primerjava "ljubiteljskih" in "profesionalnih" sredstev

Odgovorne sprašujejo, kako je mogoče, da je podpora vrhunskim društvom – tudi finančna – zdaj izključno v domeni JSKD, če pa je vsem vpletenim kristalno jasno, s kako skromnimi sredstvi razpolaga JSKD.
Za lažjo predstavo so naredili primerjavo, koliko podpore prejmejo društva od JSKD in koliko izvajalci na področju glasbene ustvarjalnosti, ki jih financira ministrstvo za kulturo. JSKD podeljuje sredstva na podlagi dveh razpisov. Iz naslova prvega, ki se razpisuje vsako leto, je za sofinanciranje projektov za zborovsko dejavnost, kamor letno prispe povprečno okoli sto prošenj, namenjenih približno 55.000 evrov. Posamezno društvo lahko od JSKD prejme podporo za največ dva projekta, vsak projekt pa lahko prejme največ 3500 evrov. Torej, posamezno društvo lahko dobi na leto največ 7000 evrov za skupno dva projekta, v praksi pa je ta številka praviloma še precej nižja (v povprečju 800 evrov na projekt). Drugi razpis je dveleten in je namenjen sofinanciranju vrhunskih društev s področja zborovstva in folklore, zagotavlja pa skupaj 50.000 evrov sredstev na leto. Razpisan je bil lani, do sredstev pa je upravičenih do pet vrhunskih društev. To pomeni v povprečju 10.000 evrov na leto za posamezno društvo.

Je to javni interes v kulturi?

Sprašujejo se, kako lahko ministrstvo pričakuje posebne dosežke, če je domet pomoči JSKD na letnem razpisu za projekt 3500 evrov. "S takšnim načinom lahko v nekaj letih pričakujemo popoln propad slovenskega vrhunskega zborovstva. Je to javni interes v kulturi?"
V letu 2021 bo Slovenija po več desetletjih prizadevanj spet dobila možnost, da svojo zborovsko tradicijo, znanje, dosežke, skladatelje, dirigente ter seveda najpomembnejše zbore in vokalne skupine uspešno predstavi svetovni zborovski javnosti v okviru festivala Europa Cantat 2021, ki bo v Ljubljano pripeljala okrog štiri tisoč poznavalcev zborovskega petja iz vsega sveta. "Projekt, ki ga je vlada s sklepom medresorsko podprla, bo uspešen samo, če bo taka tudi zborovska dejavnost. Vlado RS in ministrstvo za kulturo sprašujemo, kaj bosta storila. Bosta z ignoranco poskrbela, da se vrhunsko zborovsko petje sesuje samo vase?"

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta