Korak nazaj? Morda. Za dva naprej

Kot košarkarski talent vstopiti v svet Reala iz Madrida se zdi idealen scenarij za vsakega mladeniča. A zaključki zgodb so lahko zelo različni. Le eden je Luka Dončić. In veliko danilov šmigićev, ki se v preostri konkurenci enostavno ne znajdejo. Šele 18-letni Dan Duščak, sin nekdanjega reprezentanta Slavka Duščaka, se je zato po treh letih kaljenja pri belem baletu odločil, da bo kritični del kariere, prehod v člansko vrsto, opravil doma, v Cedeviti Olimpiji. "Resda me je oče podpiral, naj pridem v njegov nekdanji klub, a na koncu sem se odločil sam. Vsak je sam odgovoren za svojo košarkarsko pot," zrelo ugotavlja mladenič: "Morda bi kdo rekel, da je prihod iz Reala v Olimpijo korak nazaj. A tudi če je – včasih ga moraš narediti, da lahko skočiš dva naprej. Olimpija se mi zdi idealna priložnost. Želijo potisniti mlade igralce v ospredje, obenem igrajo v evropskem pokalu in ligi ABA. Tu bom iskal svoje priložnosti in minute."

Človek nikdar ne ve, kje ga vidijo zainteresirani snubci. Denimo Duščaku še zdaj ni jasno, kdo točno ga je opazil, da je po nekem turnirju na Madžarskem kot kadet Grosuplja dobil pošto od Reala. Natančneje od klubskega funkcionarja Alberta Angula, sicer nekdanjega španskega reprezentanca: "Najprej sem bil vabljen na enotedenski preizkus. Nato so mi ponudili dolgoročnejše sodelovanje. In tako sem ostal tri leta." Tri najstniška leta – brez srednješolskih odpustkov: "Iz tamkajšnjega Realovega kampusa te vsako jutro z avtobusom odpeljejo v navadno šolo, popoldne se vrneš nazaj. Sledi učenje, nato trening. Tako je cel teden. Pomembna je tudi izobrazba, ne le košarka."

Če te vzamejo, vlagajo vate

Kampus je velik, primerno opremljen za treninge. Ne gre pa za luksuz: "Tam so igrišča za nogomet, košarkarska dvorana s štirimi igrišči in to je to." Ker gre za kampus oziroma rezidenco s samimi mladoletniki, imajo zaposleni še posebno odgovornost. Ponočevanja ni. Kdor želi zapustiti kampus, mora svojim nadrejenim sporočiti uro odhoda, kraj, čas … Ob hudi konkurenci najboljših evropskih talentov za neumnosti niti ni časa. "Mi je pa všeč, da se potrudijo za prav vsakega igralca. Če se odločijo zate, tudi vlagajo v tvoj napredek," je zadovoljen Duščak. Tudi zato tisti, ki iz Realove akademije najdejo manj zveneče klube za članski preboj, ne veljajo kot "odpadek," saj s seboj prinašajo dodano vrednost v veščinah. Brušenje z najboljšimi vrstniki te izkleše v vrhunskega košarkarja.

Duščak si je prislužil še posebno čast. Ko so bili lani v začetku sezone najboljši Realovi košarkarji zasedeni z reprezentančnimi obveznostmi, ga je trener Pablo Laso vpoklical na članske priprave in mu na prijateljskih tekmah tudi namenil nekaj minut na igrišču. "S tem so se mi izpolnile sanje. Pokazal sem, da lahko igram košarko na najvišjem nivoju. Še posebej, ker je španska košarka nekoliko hitrejša kot na območju nekdanje Jugoslavije, kjer se morda bolj igra z glavo," ugotavlja mladenič, ki mu je ob članskem debiju najbolj pomagal kapetan Felipe Reyes: "On je nas, mlade, spodbujal. Naj bomo sproščeni, da lahko igramo mirno. Zelo mi je bil v pomoč."

Slovenci okupirali Real

V Duščakovem času ni bil pri Realu le Dončić. Tudi Žiga Samar, Urban Klavžar in Jan Vide. Od kod ta Realova naveza s Slovenijo, Duščak ne ve: "Vem le, da klub išče fante, ki bi bili nekega dne sposobni zaigrati za njihovo njegovo ekipo. Če smo to Slovenci, toliko bolje." Predvsem Dončić je kot MVP zaključnega turnirja evrolige 2018 zapustil močno sled v kraljevskem klubu. A Duščak ni čutil, da bi se od njega pričakovalo, da bi stopil v rojakove superge: "Nobenega tovrstnega pritiska nisem čutil. Priložnost v prvi ekipi sem dobil, delo sem odlično opravil. Zdaj je pa čas, da se še bolj afirmiran v članski vrsti."

Olimpija se zdi kot idealna priložnost. Resda v superpokalu priložnosti Duščak ni dobil, mu je pa klub namenil izkušenega mentorja z dolgoletnimi izkušnjami iz evroligaške in NBA-košarke - hrvaškega reprezentanta Roka Lenija Ukića. "Zelo se spoštujeva in si pomagava. No, on več pomaga meni. Po letih bi mi lahko bil celo oče. Vesel sem, da mi je mentor," je zadovoljen 18-letnik, ki se zaveda, da je ob MVP-ju superpokala Kendricku Perryju in Ukićiju šele tretji izbor na položaju organizatorja igre: "Boril se bom za minute. Za vsako bom hvaležen trenerju." In morda bo tako kmalu, kot njegov brat Klemen v futsalu, našel pot tudi do članske vrste …