Krčenje penisov in redčenje semenčic

Andreja Kutin Lednik
22.03.2021 17:10
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Ob svetovnem dnevu voda in bližajočem se pošiljanju slovenske vodovarstvene zakonodaje v čas neolitika je to seveda komentar o vodi. Ampak trditev iz naslova je popolnoma realna posledica človeškega početja. Zapisala jo je prva odvetnica čiste vode na svetu, legendarna Erin Brokovich (tisti, ki jo poznajo, pravijo, da Robertsovi ni uspelo prikazati silne energije, s katero se gospa bori proti zastrupljanju okolja, še posebno vode), in sicer v povezavi z novimi raziskavami o vplivu ftalatov na reprodukcijo. Ftalati so kemikalije, ki jih danes najdemo praktično povsod - v ribah sredi ocena, v vodi najvišjih gorskih verig, povezujejo jih z astmo, motnjo hiperaktivnosti s pomanjkanjem pozornosti, rakom dojk, debelostjo in diabetesom tipa II, vedenjskimi težavami, spremenjenim reproduktivnim razvojem in težavami s plodnostjo moških. In ftalati so le eden od okoljskih problemov nove dobe; res je, da so povsod okoli nas, EU jih je prepovedala v otroških igračah in embalaži za živila, a z njimi so obremenjene tudi vode. Med novimi grožnjami so še mikroplastika, nanodelci, antibiotiki, ostanki drugih zdravil ...

In spet - kemijsko onesnaženje je le del novodobnih nevarnosti, ki jih niti še nismo začeli dosledno meriti. Tukaj so še podnebne spremembe. Če je danes Slovenija zaradi svoje geografske ugnezdenosti med morje in gorovja res dobro namočena dežela, podnebni modeli napovedujejo precej bolj sušno prihodnost. Dokazano se Sredozemlje segreva najhitreje na svetu, svoje pa bi lahko pridala še upočasnitev Zalivskega toka in ogrevanje samo po sebi. Potem so tukaj še izumiranje vrst in izguba biodiverzitete, uničevanje poplavnih območij, ki smo jih pozidali in rekam odvzeli prostor za razlitje in s tem razbremenitev. To so globalna dejstva, ki jih ne moremo ne spremeniti ne ustaviti, vse, kar nam ostane, je zaščita tega, kar imamo.

Ob tej gromozanski gmoti težav in groženj vodi, ki se kažejo za vse bolj realne, povrhu pa postajajo vse bolj kompleksne, se ministrstvo za okolje, namesto da bi se posvečalo novim nevarnostim, odpoveduje še tistim varovalom, ki jih že imamo, in pomika varovanje voda nekam v zgodovino. Že v sedanjem režimu, ki je vse prej kot odličen, a je, vsaj kar se tiče umeščanja nevarnih objektov na vodovarstvena območja dokaj strog (z iznajdljivimi izjemami, kot je Magna), je težav dovolj. Industrijskih nesreč je pri nas preveč (samo če preštejemo požare na odlagališčih), poleg tega nihče ni zmožen prešteti vseh nelegalnih odlagališč v državi, tudi v reke na mnogoterih mestih še tečejo neočiščene odplake.

Podatek, da je v Sloveniji z vodovarstvenimi pasovi zaščitenih le 50 odstotkov vodnih virov, je dovolj poveden že sam po sebi. Vse glasnejša so opozorila, da bi morali že davno povečati nabor kemikalij, ki jih merimo v rednih monitoringih vseh vrst voda, a namesto da bi počasi širili nabor merjenih parametrov, naša vlada na hitro uvaja spremembe, ki bodo stanje poslabšale.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta