Minimalec

Tanja Fajnik Milakovič
19.01.2021 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

V 25 letih, odkar imamo v Sloveniji minimalno plačo, je prišlo do dveh občutnejših zvišanj. Prvo je prinesla nova zakonodaja leta 2010, ko se je minimalna plača zvišala s 593 na 734 evrov bruto, a je zakon podjetjem dopustil postopen prehod na novo višino do konca leta 2011. Precejšnje zvišanje je prinesla še novela zakona leta 2018, ki je minimalno plačo za leto 2019 postavila pri 887 evrih bruto, za leto 2020 pa pri 940 evrih bruto. Z omenjeno novelo je z letošnjim letom za določanje višine minimalne plače pomemben tudi znesek minimalnih življenjskih stroškov. Že z lanskim letom pa so bili iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, tako da so bili izplačani posebej.

Minister za delo Janez Cigler Kralj sicer priznava, da imamo v Sloveniji prenizke neto plače, a hkrati dodaja, da je vendarle pomembno slišati vse strani. Tako sindikate, ki zastopajo zaposlene, kot delodajalce, ki bodo nosili težji del dviga minimalne plače. Sploh v teh koronačasih, zato predlaga, da razliko do zvišanja, kakršnakoli že bo, začasno subvencionira država.

K preobratu v njegovem razmišljanju so zagotovo prispevali tudi sindikati, ki jim je z grožnjo s stavko uspelo minimalno plačo obvarovati pred zamrznitvijo v sedmem protikoronskem paketu, za kar so se zavzemali delodajalci. Koliko pa bo znašala minimalna plača po novem, bo znano najkasneje do 31. januarja. Kljub današnjemu posvetovalnemu pogovoru s socialnimi partnerji ostaja dejstvo, da ima zadnjo besedo pri višini prav - minister. In tukaj se minister in sindikati razhajajo.

Minimalni življenjski stroški od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, znašajo za samsko osebo 613 evrov. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih posodobitev tega zneska predvideva šele leta 2023, sindikati pa menijo, da bi pri novi letošnji določitvi višine minimalne plače morali biti bolj ažurni in upoštevati dejanske življenjske stroške.

Mimogrede, če se ravnamo po košarici minimalnih življenjskih stroškov, starih več kot tri leta, je pod njimi še vedno zagotovljena pokojnina za 40 let dela, ki bo z januarsko povišico znašala po novem 580 evrov, kar zagotovo ni spodbudno za vse, ki so delali za nizke plače, sicer ne bi imeli tako nizke pokojnine.

Ker minister predlaga tudi, da bi razliko do nove višine minimalne plače podjetjem subvencionirala država, je pričakovati, da si bodo delodajalci bolj kot glede višine dali opravka s tem, da bi subvencije dobivali čim dlje časa, predlagajo kar do konca leta. Sicer napovedujejo odpuščanja, nekateri pa se menda celo pripravljajo na selitev proizvodnje drugam. Lahko bi rekli: nič novega, tako je vsako leto, ko tečejo "pogajanja" o višini minimalne plače. Le da bo tokrat pri končni odločitvi minister moral razmišljati še o tem, da bo država subvencionirala tudi samo sebe, saj je v javnem sektorju kar precej zaposlenih prav tako na minimalcu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta