Naj bo otrokovo okolje čim bolj naravno

Ba. V.
02.11.2023 06:00

Ko opremljamo otroško sobo, moramo biti pozorni, kako jo popleskamo, opremimo s svetili in talnimi oblogami ter kak način prezračevanja izberemo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Otroška soba naj bo svetla in zračna.
Shutterstock

Tako kot za odrasle tudi za otroke velja, da okolje, ki jih obdaja, učinkuje na njihovo počutje in s tem zdravje. Osnovni okoljski dejavniki, ki vplivajo na počutje, so temperatura in vlažnost zraka, hitrost gibanja zraka, temperatura sten in tal, osvetlitev, količina svežega zraka in nečistoče v njem, vsebnost različno prijetnih ali neprijetnih vonjav ter koncentracije različnih plinov. Ko opremljamo otroško sobo, moramo biti torej pozorni, kako jo popleskamo, opremimo s svetili in talnimi oblogami ter kak način prezračevanja izberemo.

Svetloba naj prihaja iz več virov

Nekoč je veljalo, da mora za neposredno naravno osvetlitev steklena površina obsegati vsaj 20 odstotkov tlorisne površine prostora. Osvetljenost pa se lahko zmanjša zaradi različnih zunanjih ovir, oblike in položaja okenskih odprtin, orientiranosti glede na smer neba, optičnih lastnosti zasteklitev, notranjih površin in tudi oblike prostora. Novi standard za dnevno osvetljevanje, sprejet leta 2018, določa tudi štiri kriterije, po katerih se ocenjuje dnevna svetloba v notranjih prostorih: količnik dnevne svetlobe pomeni količino dnevne svetlobe, ki prihaja v prostor; kakovost pogleda navzven; količina neposredne osončenosti; zaščita pred bleščanjem. Če je le možno, naj svetloba prihaja v otroško sobo preko dveh okenskih odprtin. Tako bo prostor enakomerneje osvetljen, možna bo tudi bolj fleksibilna postavitev pohištva. V prostor lahko zajamemo tudi različne tipe svetlobe, na primer difuzno severno svetlobo in sončno vzhodno ali zahodno svetlobo. Če je otroška soba pod streho, lažje dovajamo svetlobo tudi v globlje dele prostora ali izkoriščamo sončno energijo. V poletnih nočeh pa strešno okno izkoristimo tudi za učinkovito ohlajevanje zraka. Največ svetlobe prihaja skozi strešno okno, ki je obrnjeno prosti soncu, sledi fasadno okno, najmanj svetlobe pa prepušča frčada.

Otroška soba naj bo prilagojena igri, spanju in učenju.
Shutterstock

Preprečimo bleščanje in pregrevanje

Za nemoteno branje, pisanje in podobno je nujno omiliti prevelike kontraste, ki utrudijo oči, zato z notranjimi senčili zastremo okno in obenem zagotovimo zatemnitev za dober spanec. Zunanja senčila pa so nepogrešljiv pripomoček za preprečevanje pregrevanja. V otroški sobi najpogosteje uporabimo mrežasta senčila, ker prepuščajo svetlobo in hkrati varujejo pred pregrevanjem.

Umetna osvetlitev za vsako priložnost

Osvetliti otroško sobo ni tako enostavno, kot se zdi. V njej se otrok igra, spi in uči, vsaka od teh dejavnosti pa zahteva ustrezno svetlobo. Za splošno razsvetljavo so primerna svetila na vrvicah. Poleg postelje in na delovno mizo postavite lučko, za desničarja na levo stran in za levičarja na desno.

Kolikšna naj bo vlažnost zraka

Najbolje se počutimo v prostoru, v katerem znaša temperatura zraka 22-24 stopinj Celzija, relativna vlažnost pa od 40 do 55 odstotkov. Pozimi je zračna vlaga v stanovanju običajno le od 20 do 30 odstotkov, zaradi presuhega zraka pa se lahko pojavljajo alergije, občutek oteženega dihanja, prehladi. V izsušenem zraku namreč nastaja več prahu, ta pa v stiku z ogrevanimi površinami izloča različne snovi, ki dražijo dihalne organe. Nasprotno pa se zaradi čezmerne vlage v prostorih na notranjih površinah razvije plesen. Alergeni iz plesni povzročajo bolezni dihal, kot so vnetje očesne veznice ali nosne sluznice, kašelj, atopijski dermatitis, astma in podobna obolenja. Ustrezno vlažnost zraka v prostoru dosežemo tudi z rednim prezračevanjem, bodisi naravnim z odpiranjem oken bodisi s prisilnim.

Barve naj bodo na vodni osnovi

Nekatere barve vsebujejo organske spojine, ki izhlapevajo v zrak, dokler se barva povsem ne posuši. Oljne barve, ki jih po navadi uporabimo, ker dajo stenam končni sijaj, vsebujejo topila, ki zmes razredčijo, da jo lahko kar najbolj enakomerno nanesemo na osnovo. Raje uporabimo barve na osnovi vode, tako imenovane akrilne emulzije, ki jih najpogosteje uporabljamo za barvanje sten. Še najboljše pa so ekološke barve brez topil, hlapnih sestavin in vonjev. Naravne barve ne sproščajo v zrak strupenih hlapov, čopiče in valjčke pa lahko po zaključku dela speremo v navadni vodi.

Najboljše so ekološke barve.
Shutterstock

Naravne talne obloge

Tla v otroški sobi bi morala biti preprosta za čiščenje, brez škodljivih snovi in tudi nedrsljiva. Optimalna so vsekakor gladka tla s preprogo, ki jo kadarkoli stepemo in očistimo. Preproga namreč daje toploto pod nogami. Ena od talnih oblog, izdelanih iz naravnih materialov, je linolej. Je prijeten za hojo in enostaven za vzdrževanje, odporen proti praskam in obenem dober toplotni in zvočni izolator. Narejen je iz naravnih materialov: lanenega olja, lesa, plute, apnenčeve moke, smole in barvnih pigmentov, ki se obdelajo v maso in nanesejo na podlago iz jute

Še en povsem naraven material za talne obloge je pluta, ki je naravnost idealna za otroške sobe. Deluje kot toplotna in zvočna izolacija, je enostavna za vzdrževanje in čiščenje, je učinkovita podlaga za nespretne otroške padce in ima izjemno prijeten videz.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta